Tožnik – javni uslužbenec po kriteriju zagotavljanja učinkovitejše organizacije dela ni bil pravilno ocenjen, saj tožena stranka ni upoštevala, da je k slabši učinkovitosti organizacije dela delno prispevala sama, ker ni upoštevala njegovih opozoril in ni sprejela ustreznih ukrepov. Iz tega razloga je potrebno oceno dela tožnika – javnega uslužbenca razveljaviti in toženi stranki naložiti, naj ga ponovno oceni. Ocena je namreč v pristojnosti predstojnika tožene stranke, sodišče pa lahko presoja le zakonitost ocene.
preživnina - mladoletni otrok - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - verzija
Pri določitvi preživnine gre za vrednotenje vrste in višine potreb ter zmožnosti staršev in je zato končna višina vseh ugotovljenih potreb skupaj lahko le njihova ocena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – osebna vročitev – fikcija vročitve
Vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi se vroča osebno. Tožena stranka je po vročevalcu tožnici pustila obvestilo, iz katerega je razvidno, da bi lahko poštno pošiljko, ki je vsebovala vabilo na zagovor, prevzela pri delodajalcu v roku 15 dni. Ker ji je še pred potekom tega roka, torej še preden bi prišlo do fikcije vročitve, podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni ravnala zakonito, saj ni mogoče šteti, da je tožnici omogočila zagovor.
Pred uveljavitvijo ZZZDR (1.1.1977) pravni red ni poznal ustanove zunajzakonske skupnosti. Premoženjska razmerja in posledice skupnega bivanja v tem času je treba zato presojati v luči splošnih pravil stvarnega in obligacijskega prava.
ZGJS člen 76, 76. ZLNDL člen 1, 7, 1, 7. SPZ člen 73, 92, 93, 99/1, 271/2, 73, 92, 93, 99/1, 271/2.
lastninska pravica - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - infrastrukturni objekt
Od vprašanja, ali je transformatorska postaja (skupaj z zemljiščem pod njo ali pa sama zase) infrastrukturni objekt, je odvisno, po katerih predpisih je ta iz družbene lastnine prešla v (zasebno) lastnino fizične ali pravne osebe. Od presoje obstoja lastninske pravice tožnika na zemljišču pod TP pa sta odvisna tudi narava in obseg tožnikovega varstva. Če je tožnik lastnik zemljišča in TP nima lastnosti infrastrukturnega objekta, ima tožnik na voljo stvarnopravno varstvo, saj njegove pravice ni dopustno omejiti brez njegovega soglasja ali brez ustreznih postopkov. Če pa tožnik ni lastnik zemljišča ali pa se je transformatorska postaja lastninila po določbah ZGJS in bi zaradi določbe 2. odstavka 271. člena SPZ. prišlo do konkurence dveh lastninskih pravic, bi imel tožnik na voljo le varstvo pred imisijami.
povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok - bodoča premoženjska škoda
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ne gre za zastaranje tožbenega zahtevka, ker pritožniku škoda še vedno nastaja, saj tožnik odškodnino vtožuje izrecno za škodo, nastalo v obdobju od 1.4.1991 do 31.12.1993 oziroma v letu 1995 in je zahtevek zastaral absolutno. Tožnik torej ni vtoževal izgubljenega dobička nastalega kot posledico prodaje lokala v letu 1995. Zato se izkažejo zatrjevanja pritožnika da mu škoda še vedno nastaja, za nerelevantna.
Otrokovi stiki z drugimi osebami (106.a člen ZZZDR) ne vplivajo na odločitev o stikih med otrokom in staršema. V sporih o stikih med otroki in starši sodišče ni vezano niti na predlog centra za socialno delo kot predlagatelja postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – odpovedni rok
Če delodajalec delavcu kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, to dokazuje, da je bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati. V tem primeru pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Po uveljavitvi novele ZPP-D sodišče ni več pristojno odločati o oprostitvi plačila stroškov postopka v pravdnem oziroma nepravdnem postopku. O predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka je po določbah 2. člena ZBPP pristojen predsednik okrožnega sodišča (pristojni organ za BPP).
invalid III. kategorije – zdravstvena zmožnost – začasna zadržanost od dela – dokazovanje – sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje je dokaz s sodnim izvedencem opravilo na predlog oziroma s soglasjem obeh strank. Po zaslišanju izvedenca tožnica na mnenje ni imela pripomb, pa tudi drugih dokaznih predlogov ni podala. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje mnenje utemeljeno upoštevalo in na njegovi podlagi zaključilo, da tožničine zdravstvene težave niso bile take, da bi opravičevale začasno zadržanost od dela.
Če gre za nujno enotno sosporništvo, pa nujni enotni sosporniki ne nastopajo na aktivni strani, posamezne situacije glede na vsebino spora zahtevajo, da ti avtomatično preidejo na pasivno stran. Vendar morajo za to obstajati utemeljeni razlogi. V predmetni zadevi tožnik od dedičev ne zahteva ničesar; dedne pravice dedičev v ničemer ne bodo zmanjšane, saj ne gre za spor med dediči. Zgolj naključje je, da je toženec tudi (so)dedič, odločilna pa je okoliščina, da je vpisan kot lastnik celotne nepremičnine, za katero tožnik zatrjuje, da mu pripada solastniški delež. Zato ni potrebno, da bi bili toženi vsi dediči.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/5, 200, 173, 174, 174/1, 177, 177/5, 200. ZTPDR člen 73, 73.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - oprostitveni razlogi - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri presoji, ali je izpolnjen pravni standard nevarne dejavnosti, mora sodišče upoštevati, da je nevarna tista dejavnost, ki po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost nastanka škode. Podlaga za odškodninsko odgovornost toženke je ukvarjanje z nevarno dejavnostjo in ne imetništvo padala kot nevarne stvari.
Za razbremenitev odgovorne osebe zadostuje vsako, tudi nezakrivljeno, oškodovančevo ravnanje, ki je prispevalo k nastanku škode, vendar je upoštevno le tako oškodovančevo ravnanje, ki je zunaj sfere objektivno odgovorne osebe. Morebitne spontane reakcije oškodovanca, ki je bila izzvana z nevarno situacijo, ni mogoče obravnavati kot prispevek oškodovanca
sodna poravnava - sklenitev naknadni dogovor - delitev solastne stvari - prikrajšanje - obljuba plačila razlike
Materialno pravno zmotno je stališče, da obljuba plačila, ki jo toženec da tožniku po tem, ko je slednji zatrjeval, da je s poravnavo dobil manj, kot mu pripada, ni opredeljena kot zaveza, ki bi jo bilo potrebno izpolniti, češ da je po OZ zavezujoča le javna obljuba nagrade. V tem primeru ne gre za nobeno od obljub, ki so urejene v OZ (obljuba dejanja tretjega, javna obljuba nagrade).
Toženec je dano izjavo dal po sklenitvi sodne poravnave v zvezi s tožnikovimi trditvami, da je se s poravnavo dobil manj, kot mu pripada glede na njegov dedni delež. Sodna poravnava priznava dopustnost kasnejših dogovorov o isti stvari, kljub temu d sta stranka v sodni poravnavi dogovorili, da s poravnavo urejata vsa sporna razmerja ter da nimata več medsebojnih terjatev.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0053890
ZPP člen 2, 212, 286, 2, 212, 286. OZ člen 9, 9.
načelo pacta sunt servanda - odstop od pogodbe - načelo iura novit curia
Pogodbena stranka je dolžna svojo obveznost izpolniti in odgovarja za njeno izpolnitev, odstop od pogodbe pa je mogoč le v zakonsko ali pogodbeno določenih primerih.
Ker v pravdnem postopku velja načelo, da sodišče pravo pozna po uradni dolžnosti, se sodišče tudi ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka, temveč mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen in ga zavrniti šele, ko ugotovi, da ni utemeljen po nobeni od pravnih norm, ki bi utegnile biti relevantne z vidika zatrjevane tožbene podlage.
Pritožnik neutemeljeno izpodbija sklep o domiku z zatrjevanjem nemoralnega postopanja kupca D. T. pred samo dražbo in sodelovanje sodnega izvršitelja G. D. preko pooblaščenke na sami dražbi, saj bi ta dejstva, v kolikor bi bila izkazana ali bi dokazi bili vsaj predlagani, lahko pomenila le relativno bistveno kršitev določb postopka po I. odst. 339. čl. ZPP, ki pa ni zatrjevana oziroma ni zatrjevano kako bi takšno postopanje vplivalo na pravilnost družbe ter posledično na zakonitost in pravilnost sklepa o domiku.
odškodnina - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt bližnjega - smrt očeta kot političnega zapornika - posredni oškodovanec
Ker razvezana partnerka ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, s katerimi bi lahko krila lastne preživninske potrebe, saj se zaradi bolezni (revmatoidnega artritisa) ne more zaposliti, ji pripada preživnina. Pri določitvi višine je potrebno upoštevati dolžino trajanja zakonske zveze (23 let), njeno starost (letnik 1959), obseg izkazanih preživninskih izdatkov zavezanca ter finančne zmožnosti zavezanca. Njegov način življenja (igranje loterije, prenočitve v luksuznih hotelih, izkazani izdatki iz plačilnih kartic, šolanje otroka v tujini, stanovanjska hiša, avto visokega cenovnega razreda) dokazuje, da so dohodki bistveno višji, kot jih prikazuje.
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe – umik tožbe – pritožbena novota
Tožnik, ki umakne tožbo, pa do izdaje sklepa o umiku ne dokaže, da je tožbo umaknil po toženčevi izpolnitvi zahtevka, v pritožbi ne more zatrjevati dejstev, zakaj tožencu ni dolžan povrniti pravdnih stroškov.