Kadar je zapustnik v oporoki s svojim premoženjem razpolagal tako, da je vsakemu od upravičencev naklonil le posamezne stvari ali pravice iz svojega premoženja, se ti štejejo za dediče in ne za volilojemnike, če ni razlogov za dvom o zapustnikovi poslednji volji. Ker tožnici s tožbo nista zajeli vseh dedičev kot nujnih sospornikov, ni podana pasivna legitimacija.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318, 318/1, 318/1-3.
nezgodno zavarovanje - sklepčnost tožbe - zavarovanje ao plus
Sklepčnost tožbe pomeni presojo, ali utemeljenost tožbenega zahtevka (po materialnem pravu) izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (člen 318/1-3 ZPP).
Tožeča stranka uveljavlja plačilo zavarovalnine na podlagi sklenjenega nezgodnega zavarovanja, ki je vključeno v VIP polico avtomobilskega zavarovanja. Niti v tožbi niti kasneje ne navaja dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine iz tega naslova, saj ne zatrjuje invalidnosti tožnikov, ki bi lahko bilo morebitna podlaga za njuna zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055357
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8, 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1, 975, 131, 131/1, 975.
S tem ko je sodišče vlogo prebralo na naroku, na katerem je bila prisotna tožnikova pooblaščenka, je bila tožniku zagotovljena pravica do obravnavanja pred sodiščem, četudi mu vloga predhodno ni bila vročena. Kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP zato z opisanim postopanjem ni podana.
stroški postopka - sodne takse - dokazilo o plačilu - domneva o umiku vloge
Po določbi 3. točke 6. člena ZST, ki je v veljavi od 1.10.2008, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Zaradi opustitve predložitve dokazila o plačilu sodne takse torej ni več mogoče presumirati umika predloga.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 177/3, 200, 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 177/3, 200. ZPPŽP člen 18, 19, 18, 19. OZ člen 376, 376.
železniški potniški promet - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - ravnanje tretjega - prispevek oškodovanca - udarec v prsni koš - telesne bolečine - strah - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - zamudne obresti - prepoved ultra alterum tantum
Prevoz potnikov po železnici je nevarna dejavnost, zato je železnica objektivno odgovorna za škodo zaradi smrti ali telesne poškodbe potnikov. V vsakem primeru pa je potrebno ugotoviti, če škoda res izhaja prav iz nevarne dejavnosti, ali je pravno relevantni vzrok za škodni dogodek v lastnostnih nevarne dejavnosti ali pa kje drugje (1. odst. 177. čl. ZOR).
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zapadle, pa neplačane zamudne obresti, ki so do uveljavitve OZ-A (ki je črtal 376. čl. OZ) že dosegle glavnico, so nehale teči po samem zakonu in z uveljavitvijo OZ-A ne morejo začeti teči znova.
ZTLR člen 14, 14/1, 38, 38/4, 39, 39/7, 14, 14/1, 38, 38/4, 39, 39/7. ZOR člen 210, 210/2, 210/3, 219, 339/-14, 210, 210/2, 210/3, 219, 339/-14. OZ člen 190, 190. SPZ člen 66, 66/1, 92, 93, 66, 66/1, 92, 93.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - dobrovernost - uporaba solastne stvari - uporabnina
Temelj tožničine vtoževane terjatve na povrnitev vlaganj je podan tako na podlagi stvarnopravnih določb (38. in 39. člen ZTLR oziroma 92. in 93. člen SPZ), kot tudi na podlagi določb ZOR (210. do 219. člen) oz. OZ (190. do 198. člen), vendar pa sodišče druge stopnje opozarja na prvenstveno uporabo določb o stvarnopravnih reparacijah, ki so specialne glede na navedene določbe o neupravičeni obogatitvi.
Pri procesnem pobotanju ugovor zastaranja ni odločilen trenutek, ko se uveljavlja pobotanje v pravdi, temveč trenutek, ko sta si terjatvi stopili nasproti.
Pri uporabi pravila iz 219. čl. ZOR v povezavi s 2. in 3. odst. 210. čl. ZOR je pomembno vprašanje tožničine dobrovernosti.
Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevke na podlagi neupravičene obogatitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0053261
ZIZ člen 212, 212. ZPP člen 313, 313/3, 313, 313/3. OZ člen 269, 269/1, 269, 269/1.
sodni penali - dodatni rok za prostovoljno izpolnitev nedenarne obveznosti - začetek teka roka
Če je zoper sklep o sodnih penalih vložena pritožba, dodatni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ne more začeti teči, preden ni stranka seznanjena z odločitvijo o pravnem sredstvu, torej ne more začeti teči prej, kot z vročitvijo odločbe o pravnem sredstvu dolžniku.
ZPP člen 215, 215. OZ člen 15, 15. SPZ člen 9, 64, 64/1, 64/2, 64/3, 9, 64, 64/1, 64/2, 64/3.
prodajna pogodba - komisijska pogodba - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - premičnina - dobra vera - domneva dobre vere - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - razpolagalna sposobnost - izročitev - prenosnik
Ureditev pridobitve lastninske pravice na premičninah od nelastnika (a non domino) temelji predvsem na okoliščinah v trenutku izročitve stvari, zaradi česar je pri presoji termina "prenosnik" ključnega pomena, ali je ta oseba premičnino prodala ne le v obligacijskem smislu (sklenitev prodajne pogodbe kot zavezovalni pravni posel), temveč tudi v stvarno pravnem smislu (izročitev stvari kot razpolagalni pravni posel).
OZ člen 168, 270, 270/1, 285, 285/2, 168, 270, 270/1, 285, 285/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - skaženost - odškodnina za premoženjsko škodo - stroški za tujo pomoč - valorizacija
Pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti predstavlja določilo 168. člena OZ, ki zahteva odmero povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha (1. odstavek 270. člena OZ v zvezi z 2. odstavkom 285. člena OZ). Ravno valorizacija delnega plačila zagotavlja upoštevanje deleža obveznosti, ki je zaradi plačila prenehal, in obsodbo dolžnika zgolj na plačilo ostalega deleža obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0055847
ZPP člen 286, 286/4. ZOR člen 325, 325/1, 326, 326/1, 607, 607/3.
prekluzija navedb in dokazov - predpravdno pobotanje - avtorska pogodba za prevod
V konkretni zadevi je toženka zatrjevala, da je terjatev že pobotala, in sicer na račun pogodbene kazni za zamudo in nastale škode v zvezi z nekvalitetnim prevodom, o čemer je obvestila tožnico, ko je ta klicala zaradi honorarja. Ker tožnica na ta pobot ni pristala, je vložila tožbo, toženka pa je nato tekom postopka na prvi stopnji ugovarjala, da je terjatev že pobotala. Gre torej za ugovor predpravdnega pobotanja, ki ga sodišče obravnava kot da bi toženka ugovarjala plačilo terjatve.
Do prekluzije pride na podlagi samega zakona, zato je strankam ni potrebno posebej ugovarjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055362
ZOR člen 154, 194, 194/2, 154, 194, 194/2.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - zakasnele posledice - povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, telesne poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - denarna renta - dokaz z izvedencem
Če je vzročna zveza, ki jo izluščimo iz celotne kavzalne mreže, zadosti samostojna in vrednostno koherentna (tudi adekvatna), potem je mogoče vzročno pripisati odškodninsko odgovornost sprožitelju iz škodnega dogodka.
Tožbe z nedoločenim zahtevkom ni mogoče zavrniti, saj je popolnost tožbe procesna predpostavka in do odločanja o utemeljenosti zahtevka niti ne more priti. Pri nepopolni tožbi mora sodišče ravnati v skladu z določbo 108. člena Zakona o pravdnem postopku in tožbo poslati tožeči stranki v dopolnitev. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je tožečo stranko pozvalo na ustrezno popravo tožbe in nato tako popravljeni zahtevek obravnavalo, je bilo tako pravilno in v skladu z določbami ZPP.
Po tožbenih trditvah naj bi bil razlog za odškodninsko odgovornost notarke to, da ni telefonično preverjala pristnosti listine, na podlagi katere je opravila overitev. Iz take trditve ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine.
ZOR člen 460, 460. ZDen člen 88, 88. ZPP člen 181, 181.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja - ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja tuje stvari - predhodno vprašanje
Prodajno pogodbo za stanovanje je sklenila Občina L. M. P., pravna prednica toženke, ki pa ni bila lastnica stanovanja. Prodala je torej tujo stvar. Takšna pogodba pa lastnika ne zavezuje, saj učinkuje le med pogodbenima strankama. To pa pomeni, da sporna pogodba tožniku ni vzela pravice do vrnitve nepremičnine v naravi (če se bo denacionalizacijski postopek pokazal za utemeljen), zato tudi ne gre za rešitev predhodnega vprašanja v upravnem postopku. Ob dejstvu, da se kljub morebitni ugoditvi tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti takšne pogodbe (na podlagi določbe 88. člena ZDen), pravni položaj tožnika v denacionalizacijskem postopku ne bo spremenil, pravna korist tožnika za vložitev ugotovitvene tožbe, kljub napotitvenemu sklepu upravnega organa, ni izkazana.
stranski intervenient – pravni interes – ekonomski interes
Pritožnik (tožnikov oče) ima ekonomski interes, da tožnik, s katerim je sklenil posojilno pogodbo, v sporu zaradi ugotovitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zmaga in s tem pridobi sredstva za vrnitev preživnine, kar pa ne zadošča za intervencijo v individualnem delovnem sporu, ampak bi moral imeti v sporu tudi pravni interes. Njegova intervencija je bila pravilno zavrnjena zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
dodatek za stalnost – denarna terjatev – dokončna in pravnomočna odločba
Denarni zahtevek za plačilo dodatka za stalnost ni utemeljen, ker je bilo o njegovi pravici do dodatka za stalnost v spornem obdobju dokončno in pravnomočno odločeno. Zakonitosti dokončne in pravnomočne odločbe oziroma tega, ali je tožena stranka z njo pravilno odločila o višini tožnikovega dodatka za stalnost, pa sodišče ne more ponovno presojati.