ZOR člen 174, 174/1, 177, 177/2, 174, 174/1, 177, 177/2. ZPP člen 315, 315. OZ člen 150, 153, 153/2, 1060, 150, 153, 153/2, 1060.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - premikajoče se vozilo in pešec - oprostitev odgovornosti - nepričakovano ravnanje oškodovanca - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - deljena odgovornost
V sodni praksi je enotno stališče, da je izhodišče za presojo elementa nepričakovanosti (2. odst. 177. čl. ZOR) objektivno in abstraktno, zato se možnost pričakovanosti dejanja in s tem škodnega dogodka vselej presoja po najstrožjem merilu skrajne skrbnosti, upoštevnem za posebej skrbnega voznika. Voznik bi v središču naselja, v večernem času in v deževnem vremenu v neposredni bližini prehoda za pešce vsekakor moral računati na nedisciplino pešcev pri prečkanju ceste. V konkretnem primeru element nepričakovanosti ni izpolnjen in voznik ni v celoti prost odgovornosti za škodo, temveč le delno (do 30%).
S tem ko je sodišče oprlo svojo odločitev na nezatrjevana dejstva, je ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno izvajati materialno pravdno vodstvo, saj pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke ni mogoče nadomestiti z izpovedbo zaslišanih strank ali prič, kot tudi ne s trditveno podlago tožene stranke v odgovoru na pritožbo. Odsotnost materialno procesnega vodstva je prerasla v bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz člena 339, odstavka 2, točke 8 ZPP, saj je sodišče prve stopnje mimo trditvene podlage tožeče stranke odločalo o tožbenem zahtevku na plačilo odškodnine na podlagi splošnih določil o odškodninski odgovornosti.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom
Tožena stranka se je seznanila s kršitvami in s tem, kdo je za kršitve odgovoren, ko je s tožnica opravila razgovor. Tega dne je začel teči rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je po razgovoru dejansko stanje še dodatno preiskala, ne more vplivati na začetek teka subjektivnega roka za zagovor, saj bi s tem tožena stranka začetek teka roka lahko odlašala v nedogled.
nepravdni postopek - odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ocena dokazov
Sposobnost se domneva, nesposobnost pa je treba dokazati. Temu služi postopek za odvzem (in vrnitev) poslovne sposobnosti, ki naj zavaruje pravice oseb in varnost pravnega prometa.
Sodišče prve stopnje ni navedlo ter obrazložilo na katerih področjih in v kakšni meri je pri nasprotnem udeležencu ugotovilo konkretne okoliščine, ki kažejo in utemeljujejo neposredno nevarnost ogrožanja njegovih pravic in interesov. Prav tako ni dovolj skrbno ocenilo vseh dokazov na podlagi katerih bi lahko utemeljeno zaključilo, ali navedene okoliščine v tolikšni meri vplivajo na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca, da ta ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Stopnja odvzema poslovne sposobnosti pa je odvisna prav od obsega oziroma vrste in intenzivnosti napake ter njenega učinka na voljno sposobnost.
ZNP člen 35, 35/1, 35, 35/1. ZS člen 128, 128. ZZK-1 člen 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3, 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - odločanje o vpisih
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na stanje v zemljiški knjigi, predlog in priloge, kakršni so obstajali v trenutku vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo. Kasnejše spremembe zemljiškoknjižnega stanja, dodatni podatki in navedbe, kot tudi naknadno priložene listine, se pri odločanju ne upoštevajo.
neposredno izvršljiv notarski zapis – nepremičnina, vpisana v zemljiški knjigi – sklep o zavarovanju terjatve – kasnejši prehod obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila že v času sklenitve neposredno izvršljivega notarskega zapisa nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo. Upnik tako s sklicevanjem na sklep Okrajnega sodišča o zavarovanju predmetne terjatve ne more biti uspešen, saj je prehod obveznosti oziroma predmeta izvršbe treba izkazati z izpiskom iz zemljiške knjige.
Zmotno je stališče, da je v motenjski pravdi tisti, ki mu je motilno ravnanje v korist, pasivno legitimiran lahko le tedaj, ko izvajalec in naročnik motilnega dejanja nista znana. V primeru, ko je motilno dejanje v korist drugega, je pasivno legitimiran tudi slednji.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 132, 123, 129, 129a, 132.
preživninska obveznost staršev - zmanjšanje preživnine za otroka - sprememba zmožnosti zavezanca za preživnino
Relativno izboljšanje premoženjskega položaja zakonite zastopnice toženke nikakor ne pomeni, da so se zmožnosti tožnika v skladu s 132. členom ZZZDR zmanjšale oziroma spremenile.
izvršilni stroški - zahteva za povrnitev stroškov postopka - pravočasna zahteva
Upnik je zahteval povrnitev stroškov, ki jih je plačal izvršitelju, pred izdajo sklepa, da se izvršba na premičnine ustavi, in takoj, ko mu je bila znana njihova višina, zato je bil njegov zahtevek pravočasen in utemeljen.
višina odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - telesne bolečine - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - nesreča z električnim tokom
ZOR člen 460, 460. ZDen člen 88, 88. ZPP člen 181, 181.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja - ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja tuje stvari - predhodno vprašanje
Prodajno pogodbo za stanovanje je sklenila Občina L. M. P., pravna prednica toženke, ki pa ni bila lastnica stanovanja. Prodala je torej tujo stvar. Takšna pogodba pa lastnika ne zavezuje, saj učinkuje le med pogodbenima strankama. To pa pomeni, da sporna pogodba tožniku ni vzela pravice do vrnitve nepremičnine v naravi (če se bo denacionalizacijski postopek pokazal za utemeljen), zato tudi ne gre za rešitev predhodnega vprašanja v upravnem postopku. Ob dejstvu, da se kljub morebitni ugoditvi tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti takšne pogodbe (na podlagi določbe 88. člena ZDen), pravni položaj tožnika v denacionalizacijskem postopku ne bo spremenil, pravna korist tožnika za vložitev ugotovitvene tožbe, kljub napotitvenemu sklepu upravnega organa, ni izkazana.
stranski intervenient – pravni interes – ekonomski interes
Pritožnik (tožnikov oče) ima ekonomski interes, da tožnik, s katerim je sklenil posojilno pogodbo, v sporu zaradi ugotovitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zmaga in s tem pridobi sredstva za vrnitev preživnine, kar pa ne zadošča za intervencijo v individualnem delovnem sporu, ampak bi moral imeti v sporu tudi pravni interes. Njegova intervencija je bila pravilno zavrnjena zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
skrbništvo za poseben primer - dedič - poslovna nesposobnost
Z vložitvijo pritožbe je center za socialno delo jasno nakazal, da bo sam opravljal vlogo skrbnika za poslovno nesposobnega dediča, kljub že postavljenemu skrbniku.
Pravico do odkupa stanovanja ima tisti, ki je imel na dan uveljavitve SZ na stanovanju stanovanjsko pravico (1. odst. 117. čl. SZ). Lastnost imetništva stanovanjske pravice je treba presojati po prej veljavnih predpisih, saj SZ ne pozna več stanovanjske pravice. Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki je veljal pred uveljavitvijo SZ, to je ZSR-82, pa je razen pridobitve stanovanjske pravice na podlagi pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja (10. člen ZSR-82) poznal tudi druge načine pridobitve stanovanjske pravice. V primeru pasivnosti stanovanjskega organa ali drugih prizadetih, se je stanovanjska pravica lahko na podlagi 50. člena ZSR-82 pridobila celo z nezakonito vselitvijo.
Tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva od tožene stranke prodajo nepremičnine, je materialnopravno sklepčen le, če je predmet pogodbe natančno in točno opredeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055357
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8, 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1, 975, 131, 131/1, 975.
S tem ko je sodišče vlogo prebralo na naroku, na katerem je bila prisotna tožnikova pooblaščenka, je bila tožniku zagotovljena pravica do obravnavanja pred sodiščem, četudi mu vloga predhodno ni bila vročena. Kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP zato z opisanim postopanjem ni podana.