pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - nujni dedni delež - vrnitev daril - izračunanje dednega deleža -
Sodišče je ustrezno ugotovilo odstotek odplačnosti pogodbe, saj gre darilno pogodbo v obsegu prevzetih obveznosti šteti za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je odplačna pogodba z močnim elementom tveganja.
Subjektivna vrednost je za preživljanca lahko večja od vrednosti darovanega oziroma prejetega premoženja.
izvršba na nepremičnine - tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine – pasivna legitimacija – nujno enotno sosporništvo
S tožbo za izstavitev zemljiškoknjižne listine (168. čl. ZIZ) mora upnik (tožnik) zajeti dolžnika (osebo, na katero zahteva vpis lastninske pravice) in zemljiškoknjižnega lastnika, saj gre za nujna enotna sospornika.
ZTLR člen 28, 72, 28, 72. SPZ člen 43, 43/2, 44, 266, 43, 43/2, 44, 266.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - priposestovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba - zemljiškoknjižno stanje - skrbnost - raziskovalna dolžnost - dobra vera - dobroverna posest
S priposestvovanjem se pridobi lastninska pravica, če je pravni prednik dobroveren in zakoniti posestnik in če je je potekla zakonsko določena priposestvovalna doba. Obstoj dobrovernosti posesti se domneva, če pa pa je podan pravočasen ugovor, da posestnik ni bil dobroveren, mora sodišče o tem presojati. Dobroverna posest, ki privede do priposestvovanja, pomeni, da je posestnik v zmoti o tem, kdo je resnični lastnik nepremičnine. Ta zmota mora biti opravičljiva, kar pomeni, da mora biti posestnik prepričan, da je stvar njegova, tudi potem ko je z običajno potrebno skrbnostjo preveril vse okoliščine, ki se tičejo njegove posesti določene nepremičnine. Vprašanje je, ali je posestnik ob nakupu nepremičnine ravnal z ustrezno raziskovalno dolžnostjo.
izvršilni stroški - zahteva za povrnitev stroškov postopka - pravočasna zahteva
Upnik je zahteval povrnitev stroškov, ki jih je plačal izvršitelju, pred izdajo sklepa, da se izvršba na premičnine ustavi, in takoj, ko mu je bila znana njihova višina, zato je bil njegov zahtevek pravočasen in utemeljen.
trditveno in dokazno breme - načelo iura novit curia
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožnik. Po uradni dolžnosti mora preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
ZPP člen 8, 243, 252, 8, 243, 252. OZ člen 922, 922/1, 944, 922, 922/1, 944.
zavarovalni primer - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari - dokaz z izvedencem
944. člena OZ določbo prvega odstavka 922. člena OZ dopolnjuje oziroma konkretizira in izrecno določa, da v primeru povzročitve zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro s strani zavarovalca, zavarovanca ali upravičenca, zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve.
Dokaz z izvedencem je v sodnem postopku zgolj eden izmed dokazov, ki jih mora pri svojih ugotovitvah upoštevati in oceniti sodišče v kontekstu celovite dokazne ocene.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Pritožniki šele v pritožbi navajajo, da je obseg zapuščine večji od ugotovljenega. Ker v potrditev svojih navedb niso predložili dokazov, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno samo spreminjati izpodbijanega sklepa o dedovanju (173. čl. ZD). V kolikor gre za premoženje, za katerega se ob izdaji izpodbijanega sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, lahko sedaj pritožniki od prvostopenjskega sodišča zahtevajo izdajo novega sklepa, s katerim se razdeli dodatno premoženje (221. čl. ZD).
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - dedna transmisija - dedna sposobnost - načelo oficialnosti - pravočasnost pritožbe - upoštevanje prepozne pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ, saj nima sposobnosti biti stranka. Dedna pravica v takem primeru preide na njegove dediče (134. čl. ZD v zvezi s 125. čl. ZD).
V zapuščinskih postopkih velja tudi načelo oficialnosti, kar pomeni, da mora sodišče v primeru dvoma raziskati (dodatno zaslišanje dedičev, oklic) vse okoliščine, na podlagi katerih bo mogoč prepričljiv zaključek, kdo so zakoniti dediči po zapustniku.
Sodišče ne sme upoštevati prepozne pritožbe, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep (173. čl. ZD), to seveda ne pomeni dolžnosti tudi v obratni smeri: da bi sodišče moralo upoštevati nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
ZNP člen 35, 35/1, 35, 35/1. ZS člen 128, 128. ZZK-1 člen 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3, 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - odločanje o vpisih
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na stanje v zemljiški knjigi, predlog in priloge, kakršni so obstajali v trenutku vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo. Kasnejše spremembe zemljiškoknjižnega stanja, dodatni podatki in navedbe, kot tudi naknadno priložene listine, se pri odločanju ne upoštevajo.
nepravdni postopek - odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ocena dokazov
Sposobnost se domneva, nesposobnost pa je treba dokazati. Temu služi postopek za odvzem (in vrnitev) poslovne sposobnosti, ki naj zavaruje pravice oseb in varnost pravnega prometa.
Sodišče prve stopnje ni navedlo ter obrazložilo na katerih področjih in v kakšni meri je pri nasprotnem udeležencu ugotovilo konkretne okoliščine, ki kažejo in utemeljujejo neposredno nevarnost ogrožanja njegovih pravic in interesov. Prav tako ni dovolj skrbno ocenilo vseh dokazov na podlagi katerih bi lahko utemeljeno zaključilo, ali navedene okoliščine v tolikšni meri vplivajo na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca, da ta ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Stopnja odvzema poslovne sposobnosti pa je odvisna prav od obsega oziroma vrste in intenzivnosti napake ter njenega učinka na voljno sposobnost.
ureditev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - zadnja mirna posest - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Močnejša pravica po meji se domneva zgolj, kadar je dokončno urejena v katastrskem postopku (2. odst. 77. čl. SPZ). Za dokončnost meje morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer meja mora biti natančno določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu ter ugotovljena z dokončno odločbo v upravnem ali pravnomočno odločbo v sodnem postopku.
V Republiki Sloveniji poslovanje z menico ureja Zakon o menici. Poleg ZM urejajo menično poslovanje tudi drugi predpisi, pri čemer zlasti prihajajo v poštev določila Obligacijskega zakonika, ki na splošno ureja poslovanje z vrednostnimi papirji. Pri tem pa določila Obligacijskega zakonika, ki urejajo vrednostne papirje, prihajajo v poštev le, če ZM ne določa drugače. Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju torej ni uporabilo pravilne materialnopravne podlage, to je določil ZM, in ugotavljalo zanje relevantnih dejstev.
Kadar je zapustnik v oporoki s svojim premoženjem razpolagal tako, da je vsakemu od upravičencev naklonil le posamezne stvari ali pravice iz svojega premoženja, se ti štejejo za dediče in ne za volilojemnike, če ni razlogov za dvom o zapustnikovi poslednji volji. Ker tožnici s tožbo nista zajeli vseh dedičev kot nujnih sospornikov, ni podana pasivna legitimacija.
zapuščinski postopek - predmet postopka - dolg zapuščine - stroški pogreba - odgovornost dedičev za dolgove - dedna izjava - odpoved dediščini
Stroški pogreba so dolg zapuščine in se za takšen dolg in za odgovornost zanj, ker ZD o njem ne govori, po pravni teoriji smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika. Ker dolg zapuščine ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju (razen seveda, če je glede njega med dediči sklenjen dogovor), ampak ga stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku, če glede njega tudi pozneje ni dosežen dogovor med prizadetimi.
stroški postopka – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – prosti preudarek
Tožena stranka pravilno opozarja, da odločitev sodišča o stroških postopka ni obrazložena in se je zato ne da preizkusiti. Da lahko sodišče prve stopnje pravilno odloči o stroških po prostem preudarku, mora namreč upoštevati potek in rezultat postopka in vse okoliščine primera.
zavarovanje terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - sredstvo zavarovanja
Predlog za izdajo začasne odredbe mora vsebovati tudi predlog, kako naj se zavarovanje opravi. Sredstva izvršbe oziroma zavarovanja so v ZIZ našteta taksativno.