izvršba na nepremičnine - tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine – pasivna legitimacija – nujno enotno sosporništvo
S tožbo za izstavitev zemljiškoknjižne listine (168. čl. ZIZ) mora upnik (tožnik) zajeti dolžnika (osebo, na katero zahteva vpis lastninske pravice) in zemljiškoknjižnega lastnika, saj gre za nujna enotna sospornika.
Aktivno legitimiran za izpodbijanje pogodbe iz razloga poslovno omejene sposobnosti ali napake volje je pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost. Aktivna legitimacija pa ne izhaja tudi iz morebitnih drugih zakonskih določb oziroma drugih zakonov. Zakon o dedovanju v 128. členu pravice občine, da izpodbija pogodbe med prejemnikom socialne pomoči in tretjo osebo, ne določa, še manj ZSV, ki občini le omogoča zavarovanje pričakovane terjatve in to v okviru upravnega postopka.
Kadar je zapustnik v oporoki s svojim premoženjem razpolagal tako, da je vsakemu od upravičencev naklonil le posamezne stvari ali pravice iz svojega premoženja, se ti štejejo za dediče in ne za volilojemnike, če ni razlogov za dvom o zapustnikovi poslednji volji. Ker tožnici s tožbo nista zajeli vseh dedičev kot nujnih sospornikov, ni podana pasivna legitimacija.
plačilo dobavljene vode - deljena obveznost - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme
Kadar se tožbeni zahtevek glasi na skupen znesek in gre za deljivo obveznost, se ta deli na enake dele med toženci.
Trditveno in dokazno breme, da so vtoževane terjatve ali del njih zastaral, je na strani tožene stranke, ki pa je temu bremenu v celoti zadostila, saj je natančno navedla, kateri del tožbenega zahtevka je zastaran. Če bi želela tožeča stranka uspeti z nadaljnjim ugovorom pretrganja zastaranja z delnim plačilom, bi morala na ugovor zastaranja tožene stranke reagirati in navesti, koliko, kdaj in kateri od dolžnikov je dolg deloma plačal.
ureditev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - zadnja mirna posest - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Močnejša pravica po meji se domneva zgolj, kadar je dokončno urejena v katastrskem postopku (2. odst. 77. čl. SPZ). Za dokončnost meje morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer meja mora biti natančno določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu ter ugotovljena z dokončno odločbo v upravnem ali pravnomočno odločbo v sodnem postopku.
ZNP člen 35, 35/1, 35, 35/1. ZS člen 128, 128. ZZK-1 člen 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3, 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - odločanje o vpisih
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na stanje v zemljiški knjigi, predlog in priloge, kakršni so obstajali v trenutku vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo. Kasnejše spremembe zemljiškoknjižnega stanja, dodatni podatki in navedbe, kot tudi naknadno priložene listine, se pri odločanju ne upoštevajo.
nepravdni postopek - odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ocena dokazov
Sposobnost se domneva, nesposobnost pa je treba dokazati. Temu služi postopek za odvzem (in vrnitev) poslovne sposobnosti, ki naj zavaruje pravice oseb in varnost pravnega prometa.
Sodišče prve stopnje ni navedlo ter obrazložilo na katerih področjih in v kakšni meri je pri nasprotnem udeležencu ugotovilo konkretne okoliščine, ki kažejo in utemeljujejo neposredno nevarnost ogrožanja njegovih pravic in interesov. Prav tako ni dovolj skrbno ocenilo vseh dokazov na podlagi katerih bi lahko utemeljeno zaključilo, ali navedene okoliščine v tolikšni meri vplivajo na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca, da ta ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Stopnja odvzema poslovne sposobnosti pa je odvisna prav od obsega oziroma vrste in intenzivnosti napake ter njenega učinka na voljno sposobnost.
Zmotno je stališče, da je v motenjski pravdi tisti, ki mu je motilno ravnanje v korist, pasivno legitimiran lahko le tedaj, ko izvajalec in naročnik motilnega dejanja nista znana. V primeru, ko je motilno dejanje v korist drugega, je pasivno legitimiran tudi slednji.
zapuščinski postopek - predmet postopka - dolg zapuščine - stroški pogreba - odgovornost dedičev za dolgove - dedna izjava - odpoved dediščini
Stroški pogreba so dolg zapuščine in se za takšen dolg in za odgovornost zanj, ker ZD o njem ne govori, po pravni teoriji smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika. Ker dolg zapuščine ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju (razen seveda, če je glede njega med dediči sklenjen dogovor), ampak ga stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku, če glede njega tudi pozneje ni dosežen dogovor med prizadetimi.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji - kršitev pogodbe - odgovornost zavarovanca - vožnja pod vplivom alkohola
Če zavarovanec tretjemu povzroči škodo, za katero je odgovoren, in če tretji zahteva zanjo odškodnino, jo je zavarovalnica tretjemu dolžna plačati. S tem je zavarovanec prost svojih obveznosti do tretjega in tudi do zavarovalnice. Ni pa prost svojih obveznosti do zavarovalnice, če je kršil zavarovalno pogodbo oziroma če je bilo njegovo ravnanje v nasprotju z obveznostmi, ki jih je z zavarovalno pogodbo sprejel.
stroški postopka – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – prosti preudarek
Tožena stranka pravilno opozarja, da odločitev sodišča o stroških postopka ni obrazložena in se je zato ne da preizkusiti. Da lahko sodišče prve stopnje pravilno odloči o stroških po prostem preudarku, mora namreč upoštevati potek in rezultat postopka in vse okoliščine primera.
zavarovanje terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - sredstvo zavarovanja
Predlog za izdajo začasne odredbe mora vsebovati tudi predlog, kako naj se zavarovanje opravi. Sredstva izvršbe oziroma zavarovanja so v ZIZ našteta taksativno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055357
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8, 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1, 975, 131, 131/1, 975.
S tem ko je sodišče vlogo prebralo na naroku, na katerem je bila prisotna tožnikova pooblaščenka, je bila tožniku zagotovljena pravica do obravnavanja pred sodiščem, četudi mu vloga predhodno ni bila vročena. Kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP zato z opisanim postopanjem ni podana.
stroški postopka - sodne takse - dokazilo o plačilu - domneva o umiku vloge
Po določbi 3. točke 6. člena ZST, ki je v veljavi od 1.10.2008, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Zaradi opustitve predložitve dokazila o plačilu sodne takse torej ni več mogoče presumirati umika predloga.
Tožnica kot souživalka vdovske pokojnine (prejema jo skupaj z razvezano vdovo) ni upravičena do varstvenega dodatka, ker višina pokojnine, do katere sta upravičeni obe souživalki vdovske pokojnine, presega znesek osnove za odmero dodatnih pravic.
zastaranje anuitet in terjatev iz naslova obresti - zastaranje občasnih terjatev
Tudi v kolikor bi vtoževani zneski ne predstavljali anuitet, pa po navedbah tožeče stranke ti predstavljajo dolg, ki je posledica revalorizacije obrestne mere v času odplačevanja kredita. To pa je terjatev iz naslova obresti, za katero kot občasno terjatev prav tako velja 3-letni zastaralni rok.
ZGJS člen 51, 53, 51, 53. ZJC člen 5, 16, 5, 16. ZPP člen 253, 253.
odškodninska odgovornost - prenos odškodninske odgovornosti - izključitev odškodninske odgovornosti - odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja - vrsta odgovornosti - državna cesta - upravljavec državne ceste - javna gospodarska služba - izvedenec
Odgovornost za povzročeno škodo (ex delictu) je zakonita. Zato povzročitelj škode oziroma tisti, ki je zanjo odgovoren, svoje zakonite odgovornosti ne more niti pogodbeno niti kako drugače izključiti ali prenesti na drugega, razen če je taka možnost določena v zakonu.
ZJC in ZGJS ne določata izključitve ali prenosa odškodninske odgovornosti upravljavke državnih cest.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - gradnja na tujem svetu - dovoljenje za gradnjo - skupna gradnja - stavbna pravica - pridobitev stavbne pravice na podlagi zakona
Pojem dovoljenja lastnika zemljišča, da sme tretji na njegovem zemljišču zgraditi zgradbo, ni pravno definiran. Gre za obligacijsko pravno razmerje in je zato treba v vsakem primeru posebej ugotavljati, kaj sta stranki imeli v mislih, ko se je dovoljenje iskalo oziroma dajalo, upoštevajoč tudi čas, okoliščine in namen dajanja dovoljenja. Lahko gre za prepustitev zemljišča graditelju v last, lahko za skupno gradnjo ali stavbno pravico v smislu določila 271. člena SPZ.