plačilo dobavljene vode - deljena obveznost - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme
Kadar se tožbeni zahtevek glasi na skupen znesek in gre za deljivo obveznost, se ta deli na enake dele med toženci.
Trditveno in dokazno breme, da so vtoževane terjatve ali del njih zastaral, je na strani tožene stranke, ki pa je temu bremenu v celoti zadostila, saj je natančno navedla, kateri del tožbenega zahtevka je zastaran. Če bi želela tožeča stranka uspeti z nadaljnjim ugovorom pretrganja zastaranja z delnim plačilom, bi morala na ugovor zastaranja tožene stranke reagirati in navesti, koliko, kdaj in kateri od dolžnikov je dolg deloma plačal.
Če oškodovanec naknadno izve za višji oz. drugačen obseg škode, kot je bila znana ob sklenitvi poravnave, po presoji pritožbenega sodišča ni izključeno, da lahko pride do novega trpljenja oškodovanca in s tem do nove škode.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - sodna in upravna pristojnost - spor iz premoženjskih razmerij - povečana vrednost nepremičnine - povrnitev vlaganj
Zahtevek je obogatitveni in ima naravo zahtevka iz člena 25 ZDen, pri čemer je postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja že končan, in ker gre za spor iz premoženjskih razmerij, ga sodišče obravnava v pravdnem postopku (člen 1 ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSL0052496
ZPP člen 7, 7/2, 212, 214, 214/1, 285, 286, 339, 339/1. OZ člen 239, 239/1, 649, 649/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-8, 34, 35.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - uporaba posebnih gradbenih uzanc - razpravno načelo - dokazovanje - navajanje dejstev in dokazov - trditveno in dokazno breme - sporno dejstvo - nesporno dejstvo - substancirano prerekanje - v dokaznem postopku ugotovljeno dejstvo - pasivnost stranke - materialno procesno vodstvo - pravočasnost - prekluzija navedb in dokazov
V sistemu afirmativne litiskontestacije, ki velja (tudi) v našem pravnem sistemu, je upoštevano zgolj substancirano prerekanje navedb nasprotne stranke.
V dokaznem postopku ugotovljenega dejstva sodišče ne sme upoštevati, če se nanj nobena od strank ne sklicuje (ne izrecno ne konkludentno). Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že bila zatrjevana in so sporna, zato gole izpovedbe ne morejo nadomestiti oziroma dopolniti (pomanjkljivih) trditev katere od strank. V takšnem položaju bi bilo na mestu materialno procesno vodstvo (285. čl. ZPP), v okviru katerega bi sodišče prve stopnje stranko (ki bi ji odkrito dejstvo koristilo) vprašalo, ali ga povzema kot svojo navedbo.
Če stranka na narok za glavno obravnavo, na katerega je pravilno vabljena, neopravičeno ne pride, sama onemogoči materialno procesno vodstvo, ki bi ji lahko koristilo; s tem tudi odpade njena možnost pravočasnega zatrjevanja na istem naroku odkritih dejstev (prekluzija, 286. čl. ZPP).
trditveno in dokazno breme - načelo iura novit curia
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožnik. Po uradni dolžnosti mora preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
podjemna pogodba – odgovornost za napake – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Ob ugotovitvi, da je imelo izvršeno delo napake, ni mogoče uporabiti 126. čl. ZOR, saj se le-ta nanaša na primere prenehanja pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti, ne pa na primere, ko gre za izpolnitev pogodbene obveznosti z napako. Izhajati je potrebno iz 620. čl. ZOR, po katerem lahko naročnik, če prevzemnik ne odpravi napake v danem primernem roku, izmed več možnosti, ki jih ima na voljo, izbere tudi razdrtje pogodbe, pri čemer mora izbrano odločitev (jamčevalni zahtevek) sporočiti prevzemniku posla.
V Republiki Sloveniji poslovanje z menico ureja Zakon o menici. Poleg ZM urejajo menično poslovanje tudi drugi predpisi, pri čemer zlasti prihajajo v poštev določila Obligacijskega zakonika, ki na splošno ureja poslovanje z vrednostnimi papirji. Pri tem pa določila Obligacijskega zakonika, ki urejajo vrednostne papirje, prihajajo v poštev le, če ZM ne določa drugače. Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju torej ni uporabilo pravilne materialnopravne podlage, to je določil ZM, in ugotavljalo zanje relevantnih dejstev.
OZ člen 168, 270, 270/1, 285, 285/2, 168, 270, 270/1, 285, 285/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - skaženost - odškodnina za premoženjsko škodo - stroški za tujo pomoč - valorizacija
Pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti predstavlja določilo 168. člena OZ, ki zahteva odmero povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha (1. odstavek 270. člena OZ v zvezi z 2. odstavkom 285. člena OZ). Ravno valorizacija delnega plačila zagotavlja upoštevanje deleža obveznosti, ki je zaradi plačila prenehal, in obsodbo dolžnika zgolj na plačilo ostalega deleža obveznosti.
ureditev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - zadnja mirna posest - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Močnejša pravica po meji se domneva zgolj, kadar je dokončno urejena v katastrskem postopku (2. odst. 77. čl. SPZ). Za dokončnost meje morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer meja mora biti natančno določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu ter ugotovljena z dokončno odločbo v upravnem ali pravnomočno odločbo v sodnem postopku.
nepravdni postopek - odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ocena dokazov
Sposobnost se domneva, nesposobnost pa je treba dokazati. Temu služi postopek za odvzem (in vrnitev) poslovne sposobnosti, ki naj zavaruje pravice oseb in varnost pravnega prometa.
Sodišče prve stopnje ni navedlo ter obrazložilo na katerih področjih in v kakšni meri je pri nasprotnem udeležencu ugotovilo konkretne okoliščine, ki kažejo in utemeljujejo neposredno nevarnost ogrožanja njegovih pravic in interesov. Prav tako ni dovolj skrbno ocenilo vseh dokazov na podlagi katerih bi lahko utemeljeno zaključilo, ali navedene okoliščine v tolikšni meri vplivajo na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca, da ta ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Stopnja odvzema poslovne sposobnosti pa je odvisna prav od obsega oziroma vrste in intenzivnosti napake ter njenega učinka na voljno sposobnost.
ZNP člen 35, 35/1, 35, 35/1. ZS člen 128, 128. ZZK-1 člen 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3, 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - odločanje o vpisih
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na stanje v zemljiški knjigi, predlog in priloge, kakršni so obstajali v trenutku vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo. Kasnejše spremembe zemljiškoknjižnega stanja, dodatni podatki in navedbe, kot tudi naknadno priložene listine, se pri odločanju ne upoštevajo.
ZPP člen 2, 157, 181, 181/2, 2, 157, 181, 181/2. SPZ člen 11, 65, 11, 65.
vezanost na zahtevek - pravni interes - ugotovitev solastninske pravice
Sodišče je vezano na tožbeni zahtevek, s katerim tožniki konkretno opredelijo vsebino sodnega varstva, ki ga zahtevajo.
Tožniki imajo premičnini v posesti in se z izkazovanjem posesti domneva, da so kot lastniški posestniki njuni lastniki, vendar pa glede na toženkino zanikanje, da imajo tožniki na spornih stvareh solastninsko pravico, in njen pravni naslov o lastništvu teh premičnin, obstoji dejansko negotovost pravnega položaja tožnikov v pravnem prometu in je zato podan njihov pravni interes za tožbo za ugotovitev solastnine na stvareh.
Za obstoj kaznivega dejanja tako imenovane majhne tatvine morata biti izpolnjena dva pogoja: da je vrednost tuje premične stvari majhna, torej, da ne presega polovice povprečne neto plače na zaposleno osebo v RS v času storitve kaznivega dejanja in da si je storilec hotel prilastiti prav stvar takšne vrednosti. V vseh primerih ko storilec stori tatvino stvari, za katere ne ve, kakšne vrednosti so, ne moremo govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti, zato bo v teh primerih vedno podano kaznivo dejanje po 1. odstavku 211. člena KZ.
ZDR člen 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – rok za podajo odpovedi
Ker je tožnik invalid III. kategorije, mu tožena stranka ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, dokler ni pridobila mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je rok za podajo odpovedi začel teči šele, ko je mnenje pridobila, in ne že z ugotovitvijo nastanka poslovnega razloga, z izdajo obvestila o nameravani odpovedi ali z zaprosilom za izdajo mnenja.
Zahteva, naj tožnik eni vlogi priloži dve pooblastili za zastopanje, bi bila izrazito formalistična in neutemeljena, saj se praviloma tožba in nasprotna tožba tudi obravnavata skupaj.