Toženec, ki vloži pravno sredstvo zoper odločbo upravnega organa, odškodninsko odgovarja samo v primeru, če tožnik dokaže, da je vložil pravno sredstvo iz šikanoznih razlogov.
V Republiki Sloveniji poslovanje z menico ureja Zakon o menici. Poleg ZM urejajo menično poslovanje tudi drugi predpisi, pri čemer zlasti prihajajo v poštev določila Obligacijskega zakonika, ki na splošno ureja poslovanje z vrednostnimi papirji. Pri tem pa določila Obligacijskega zakonika, ki urejajo vrednostne papirje, prihajajo v poštev le, če ZM ne določa drugače. Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju torej ni uporabilo pravilne materialnopravne podlage, to je določil ZM, in ugotavljalo zanje relevantnih dejstev.
S tem ko je sodišče oprlo svojo odločitev na nezatrjevana dejstva, je ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno izvajati materialno pravdno vodstvo, saj pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke ni mogoče nadomestiti z izpovedbo zaslišanih strank ali prič, kot tudi ne s trditveno podlago tožene stranke v odgovoru na pritožbo. Odsotnost materialno procesnega vodstva je prerasla v bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz člena 339, odstavka 2, točke 8 ZPP, saj je sodišče prve stopnje mimo trditvene podlage tožeče stranke odločalo o tožbenem zahtevku na plačilo odškodnine na podlagi splošnih določil o odškodninski odgovornosti.
invalid III. kategorije – mnenje invalidske komisije – sodni izvedenec
Zgolj dejstvo, da tožnik ne verjame v podani mnenji invalidskih komisij, ki sta soglasni, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti, ne predstavlja razloga za izvedbo dokaza z določitvijo sodnega izvedenca.
ZVPot člen 1, 1/2, 1/3, 23, 24, 56. OZ člen 120, 121. ZPP člen 286b, 339, 339/1, 362.
pogodba o indirektnem finančnem leasingu - pogodba o finančnem leasingu z elementi zakupne pogodbe
Določilo Splošnih pogojev pogodbe o finančnem leasingu, ki določa, da nosi riziko dobave leasingojemalec, je nepošteno (24. čl. ZVPot), saj leasingojemalcu jemlje ugovore v primeru neizpolnitve pogodbe leasingodajalca. Sodišče je zaradi ničnosti določbe (2. odst. 121. čl. OZ) utemeljeno zavrnilo njeno uporabo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055362
ZOR člen 154, 194, 194/2, 154, 194, 194/2.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - zakasnele posledice - povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, telesne poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - denarna renta - dokaz z izvedencem
Če je vzročna zveza, ki jo izluščimo iz celotne kavzalne mreže, zadosti samostojna in vrednostno koherentna (tudi adekvatna), potem je mogoče vzročno pripisati odškodninsko odgovornost sprožitelju iz škodnega dogodka.
OZ člen 168, 270, 270/1, 285, 285/2, 168, 270, 270/1, 285, 285/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - skaženost - odškodnina za premoženjsko škodo - stroški za tujo pomoč - valorizacija
Pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti predstavlja določilo 168. člena OZ, ki zahteva odmero povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha (1. odstavek 270. člena OZ v zvezi z 2. odstavkom 285. člena OZ). Ravno valorizacija delnega plačila zagotavlja upoštevanje deleža obveznosti, ki je zaradi plačila prenehal, in obsodbo dolžnika zgolj na plačilo ostalega deleža obveznosti.
ZPP člen 8, 243, 252, 8, 243, 252. OZ člen 922, 922/1, 944, 922, 922/1, 944.
zavarovalni primer - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari - dokaz z izvedencem
944. člena OZ določbo prvega odstavka 922. člena OZ dopolnjuje oziroma konkretizira in izrecno določa, da v primeru povzročitve zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro s strani zavarovalca, zavarovanca ali upravičenca, zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve.
Dokaz z izvedencem je v sodnem postopku zgolj eden izmed dokazov, ki jih mora pri svojih ugotovitvah upoštevati in oceniti sodišče v kontekstu celovite dokazne ocene.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Pritožniki šele v pritožbi navajajo, da je obseg zapuščine večji od ugotovljenega. Ker v potrditev svojih navedb niso predložili dokazov, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno samo spreminjati izpodbijanega sklepa o dedovanju (173. čl. ZD). V kolikor gre za premoženje, za katerega se ob izdaji izpodbijanega sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, lahko sedaj pritožniki od prvostopenjskega sodišča zahtevajo izdajo novega sklepa, s katerim se razdeli dodatno premoženje (221. čl. ZD).
ZTLR člen 78, 78. ZPP člen 105a, 105a/1, 168, 168/5, 105a, 105a/1, 168, 168/5.
motenje posesti - pravni interes - ekonomski interes - pravni in ekonomski interes - časovne meje pravnomočnosti - oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev podjetnika posameznika
O utemeljenosti zahtevka odloča sodišče glede na odločilna dejstva, ki so nastala do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, in če zahtevek ob koncu obravnavanja ni več utemeljen, ga je potrebno zavrniti, ne glede na to, ali je bil utemeljen v času, ko je bila vložena tožba.
Tožnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo vzpostavitve prejšnjega stanja, če to ni ekonomsko opravičljivo.
ZPP člen 236, 236. OZ člen 462, 462/1, 464, 462, 462/1, 464.
skrite napake - obvestilo o napaki - oblika obvestila o napaki - dokazovanje - zaslišanje priče
Če stranki naslov priče oziroma ime in priimek priče nista znana, mora ob postavljenem dokazu predlagati, naj poizvedbe o tem naredi sodišče.
V členu 464/1 OZ je določeno, kakšna mora biti vsebina obvestila o napaki, v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost in prodajalca obvestil, če je pravočasno po pošti poslal prodajalcu s priporočeno pošiljko, telegramom ali na kak drug zanesljiv način obvestilo o napaki, to pa je prispelo z zamudo ali če ga prodajalec sploh ni prejel. V tem členu je torej določeno le, v katerem primeru se šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost pravočasno, ne pa, da mora kupec obvestilo o napaki poslati v pisni obliki. Pisna oblika ni predpisana, možna je ustna oblika, je pa težje dokazljiva.
skrbništvo za poseben primer - dedič - poslovna nesposobnost
Z vložitvijo pritožbe je center za socialno delo jasno nakazal, da bo sam opravljal vlogo skrbnika za poslovno nesposobnega dediča, kljub že postavljenemu skrbniku.
nepravdni postopek - odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ocena dokazov
Sposobnost se domneva, nesposobnost pa je treba dokazati. Temu služi postopek za odvzem (in vrnitev) poslovne sposobnosti, ki naj zavaruje pravice oseb in varnost pravnega prometa.
Sodišče prve stopnje ni navedlo ter obrazložilo na katerih področjih in v kakšni meri je pri nasprotnem udeležencu ugotovilo konkretne okoliščine, ki kažejo in utemeljujejo neposredno nevarnost ogrožanja njegovih pravic in interesov. Prav tako ni dovolj skrbno ocenilo vseh dokazov na podlagi katerih bi lahko utemeljeno zaključilo, ali navedene okoliščine v tolikšni meri vplivajo na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca, da ta ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Stopnja odvzema poslovne sposobnosti pa je odvisna prav od obsega oziroma vrste in intenzivnosti napake ter njenega učinka na voljno sposobnost.
ZNP člen 35, 35/1, 35, 35/1. ZS člen 128, 128. ZZK-1 člen 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3, 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - odločanje o vpisih
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na stanje v zemljiški knjigi, predlog in priloge, kakršni so obstajali v trenutku vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo. Kasnejše spremembe zemljiškoknjižnega stanja, dodatni podatki in navedbe, kot tudi naknadno priložene listine, se pri odločanju ne upoštevajo.
Za obstoj kaznivega dejanja tako imenovane majhne tatvine morata biti izpolnjena dva pogoja: da je vrednost tuje premične stvari majhna, torej, da ne presega polovice povprečne neto plače na zaposleno osebo v RS v času storitve kaznivega dejanja in da si je storilec hotel prilastiti prav stvar takšne vrednosti. V vseh primerih ko storilec stori tatvino stvari, za katere ne ve, kakšne vrednosti so, ne moremo govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti, zato bo v teh primerih vedno podano kaznivo dejanje po 1. odstavku 211. člena KZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023176
ZKP člen 168, 168/3. KZ člen 261, 261/3.
opis dejanja v zahtevi za preiskavo – zloraba uradnega položaja
Opis dejanja je najpomembnejša sestavina zahteve za preiskavo. Z njim se določi okvir, v katerem bo potekala preiskava. Opis dejanja kot preteklega dogodka, ki je predmet preiskave, mora biti konkreten in jasen, saj je le tako obdolžencu omogočena učinkovita obramba.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn člen 69.
povračilo stroškov za prehrano – dogovor – višina povračila
Dejstvi, da je tožena stranka delavcem nameravala zagotoviti topli obrok in da se je s predstavniki sindikata dogovorila za izplačevanje denarnega nadomestila v določenem znesku, ne vplivata na pravico tožnika, da prejme povračilo stroškov za prehrano v znesku, ki je določen s kolektivno pogodbo.