predznamba – splošno znano dejstvo – javni zemljiškoknjižni podatki – zemljiškoknjižni podatki
Zemljiškoknjižni podatki kljub temu, da so do določene mere javni in razvidni vsakomur, ne predstavljajo splošno znanih dejstev, ki jih ni potrebno dokazovati.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – nujni dediči – nujni delež – vrnitev daril
Če zapuščinske obravnave ni bilo bodisi zato, ker so bile v zapuščini samo premičnine, dediči pa niso zahtevali obravnave, bodisi zato, ker zapuščine sploh ni bilo, ker jo je zapustnik razdal za življenja, lahko nujni dedič v pravdi zahteva vrnitev daril v zapuščino, zato da bi dobil nujni delež.
odškodninska odgovornost - soodgovornost za škodni dogodek- nepravilno reagiranje v cestnem prometu - nepričakovano ravnanje
Toženec je huje kršil prometne predpise, medtem ko drugi voznici ni moč očitati nobene kršitve prometnih predpisov, niti da je v dani situaciji reagirala slabše, kot bi to storil povprečen voznik, ki bi se znašel v takšni situaciji. Zato ni podlage za ugotovitev vozničine soodgovornosti za obravnavani škodni dogodek.
zastaranje – začetek teka zastaranja – dospelost terjatve – pasivnost upnika – primeren rok za upnikovo dejanje
Če je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, ta pa je pasiven, začne zastaranje terjatve, kljub njeni nedospelosti, teči po preteku primernega roka za upnikovo dejanje. Če se ugotovi, da terjatev ni zastarana, pa je potrebno ugotavljati, kdaj je terjatev zapadla tako, kot da ugovora zastaranja ni bilo – kdaj je upnik izvršil za dospelost terjatve potrebno dejanje, in ne kdaj bi upnik lahko izvršil potrebno dejanje.
Veljavni ZPP (iz l. 1999) ne v 264. členu ne v katerikoli drugi določbi ne prepoveduje zavarovanja dokaza z zaslišanjem stranke. Povsem drugačna ugotovitev pa velja za prej veljavni ZPP iz l. 1977. Le-ta je namreč v 272. členu (poleg tega, kar je tudi sedaj vsebina 264. člena ZPP) izrecno določal tudi, da v postopku za zavarovanje dokazov ni dovoljeno dokazovanje z zaslišanjem strank. Z uporabo zgodovinske razlage je na podlagi primerjave obeh zakonov zato mogoče sklepati, da je zakonodajalec očitno imel namen spremeniti obstoječo ureditev tega vprašanja. Da je po pozitivnem pravu dokaz z zaslišanjem strank možen, je jasno že zavzel stališče tudi dr. Lojze Ude.
renta - stroški zdravljenja - izguba zaslužka - pomoč tretje osebe
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačnega stališča, da je do materialne škode upravičen tožnik, ki je škodo (stroške) plačal, aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek iz navedenega naslova bi po 195. členu ZOR lahko bila le tožnica kot neposredna oškodovanka (ki ji je ta škoda nastala).
uporabnina – prikrajšanje – konkretno in realno prikrajšanje -obogatitev
Zmotno je stališče, da je že zgolj zaradi izselitve iz solastne hiše mogoče zahtevati plačilo na podlagi neupravičene obogatitve. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, če od drugega solastnika ni zahteval, da mu dopusti uporabo, ne zadošča.
ZGD -1 člen 384, 590, 590/3, 590/4, 590/5. ZPre –1 člen 68, 68/1, 68/2.
iztisnitev manjšinskih delničarjev – squeeze-out – registrska zapora predrtje registrske zapore – interes za hitro odločitev
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odstavkom 590. člena ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo v že omenjenih določbah ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa. Manjšinski delničarji morajo biti iztisnjeni iz družbe ob upoštevanju vseh pravil, predpisanih v omenjenih členih ZGD-1.
Izključitev manjšinskih delničarjev je urejena v 68. členu ZPre-1. V 2. odstavku 68. člena tega zakona so določena posebna pravila o višini denarne odpravnine, ki mora biti ponujena manjšinskemu delničarju v taki vrsti in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi, pod pogojem, da skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Če je bila poroštvena pogodba pravno veljavno sklenjena in če se je toženka zavezala kot solidarni porok s poroštveno izjavo v predpisani obliki, ki ni bila obremenjena z nikakršnim pogojem, za obveznosti iz te pogodbe tudi solidarno jamči.
ZOR člen 200, 262, 262/2, 266, 269, 461, 462, 488, 488/1, 488/2, 488/3, 500, 488/1, 488/2, 488/3, 500, 200, 262, 262/2, 266, 269, 461, 462, 488. OZ člen 468, 468.
stvarne napake - napake v izpolnitvi - odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Prodajalec odgovarja za škodo zaradi zaupanja po 2. odstavku 468. člena OZ, če je imela stvar stvarno napako, ki izvira iz prodajalčeve sfere, in če so izpolnjene druge predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake.
Za uveljavitev odškodninskega zahtevka po 3. odstavku 468. člena OZ se uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti.
Če izpraznitev prostorov izvaja izvršitelj, prizadeta stranka ne more uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katerimi bi se ta dejanja prenehala, saj je za to predvideno varstvo po 52. členu ZIZ.
ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2. OZ člen 168, 168.
premoženjska škoda - valorizacija - tek zamudnih obresti
Če je višina škode ugotovljena glede na podatke po posameznih mesecih in ne po kriterijih ob izdaji sodne odločbe, ni upravičena valorizacija izplačane odškodnine.
Pravno podlago zahtevka po plačilu odškodnine zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od uveljavitve ZDen do vrnitve nepremičnine v posest predstavlja določba 2. odst. 72. člena ZDen.
Pri prostovoljnem zavarovanju zavarovalnica načeloma odgovarja le do višine nominalnega zneska zavarovalne vsote, razen seveda, če je valorizacija v konkretnem primeru bodisi posebej dogovorjena bodisi je predmet splošno uveljavljene prakse zavarovalnice. Prav v tem smislu je treba razumeti sodno prakso, ki je tudi pri prostovoljnih zavarovanjih dopustila valorizacijo. Odločilni razlog za takšno prakso pa je bil v upoštevanju načela enakega obravnavanja oškodovancev v zvezi s spremembo poslovne politike zavarovalnic.
Ker je pogodbo o posojilu in pripoznavi dolga sestavila tožena stranka, ki je prosto določila višino pripoznanega dolga, ne more biti podano očitno nesorazmerje med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo (objektivni element oderuške pogodbe). V roku enega meseca je vzela dodatno posojilo, česar gotovo ne bi storila, če bi menila, da je prvotna pogodba oderuška. Tako je utemeljen zaključek, da tožeča stranka ni izkoristila njenega težkega gmotnega položaja (subjektivni element).
ZTLR člen 52, 53. SPZ člen 215, 216. ZUreP-1 člen 92, 110.
služnost v javno korist – sklenitev pogodbe – odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišča
Služnost v javno korist je posebna oblika odplačne služnosti, za katero se uporabljajo splošna pravila stvarnega prava, če posebni predpisi ne določajo drugače. Že pred sprejemom ZUreP-1, ki je eksplicitno določil pogoje in funkcijo služnosti v javno korist, je praksa sledila načelom stvarnega prava o omejitvah lastninske pravice v javno korist z ustanavljanjem služnosti, in sicer s pridobitvijo soglasij lastnikov služečih nepremičnin (izvedeni način nastanka stvarnih služnosti), v primeru njihovega nasprotovanja pa z odločbo državnega organa - razlastitvijo (na izvorni način).
Soglasje lastnika služečega zemljišča kot izjava njegove volje, ki dovoljuje poseg v svojo nepremičnino z ravnanjem drugega subjekta oz. s privolitvijo v opuščanje lastnih ravnanj, katerih mu kot lastniku sicer ne bi bilo treba opustiti, in sprejem tega soglasja oz. dovoljenja služnostnega upravičenca na drugi strani, ne pomeni nič drugega, kot sklenitev pogodbe o stvarni služnosti.
ZPP člen 80, 81, 339, 339/2-11, 80, 81, 339, 339/2-11.
pravdna sposobnost - skrbnik za poseben primer - odobritev pravdnih dejanj pooblaščenca - pooblastilo
Kadar se med pravdo pokaže, da stranka ni pravdno sposobna, pa je tožbo vložil odvetnik, mora postavljena skrbnica, če želi nadaljevati pravdo, odobriti predhodno izvedena dejanja odvetnika.
Sodišče je ugotovilo, da zakonska zveza pravdnih strank ne sloni več na medsebojnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in pomoči, zato jo je razvezalo. Četudi se toženec ne strinja z razvezo zakonske zveze, odločitev sodišča ne more biti drugačna, saj za nevzdržnost zakonske zveze zadostuje, da samo eden od zakoncev ne more več prenašati zakonske skupnosti, pri tem pa tudi ni pomembno, kateri od zakoncev je nevzdržnost povzročil.
Navidezna pogodba je neobstoječa in zato ni potrebno navezovati posledic takšne pogodbe s sankcijami, ki po splošnih pravilih veljajo za ničnost pogodbe.
Tožeča stranka je v tožbi izrecno navedla, da je bila hiša Ob potoku 6 prodana in je "celotna kupnina šla sporazumno s tožnico V. B. za plačilo gradnje na novi stavbi, ki nosi sedaj hišno številko Ob potoku 9." in da je "povsem isto bilo pozneje ob prodaji stavbe Ob potoku 8, pa še je bilo denarja za dograditev nove hiše premalo in sta morala tako tožnica in njen mož dodajati sredstva..." in šele nato v nadaljevanju postopka pričela zatrjevati diametralno nasprotne okoliščine. S tem pa je v bistvu preklicala svoje tožbene trditve. Tožena stranka se je na takšno tožbeno anticipirano priznanje dejstev tožeče stranke v nadaljevanju postopka tudi sklicevala oziroma je sama prevzela tudi te trditve tožeče stranke, ko je utemeljevala svoje ugovorne navedbe. Zato pa bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 214. členom ZPP presoditi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine primera, ali naj šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva.
stiki med očetom in otrokom - otrokovo duševno ravnovesje - preživninska obveznost - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - spremenjene okoliščine - zvišanje in znižanje preživnine
Če stiki pomenijo za otroka hudo čustveno obremenitev, je s stališča strokovnega duševnega ravnovesja in s tem njegovih splošnih koristi primerneje, da stikov z očetom v tem trenutku nima.