ZTLR člen 37, 37. ZOR člen 219, 219. OZ člen 198, 198.
uporaba tuje stvari v svojo korist - korist - plačilo uporabnine
Pojem koristi v smislu 219. člena ZOR oziroma 198. člena OZ je potrebno razlagati zelo široko. Sodišču se ni treba spuščati v vprašanje, ali je toženi ves čas uporabljal stvar ali ne, ker je za obogatitveni zahtevek pomembno le, ali bi se lahko obogateni s stvarjo okoristil, pri čemer je irelevantno, ali je to opustil in zakaj je to storil. Bistveno je, da je prikrajšanemu s svojim ravnanjem preprečil, da bi to stvar uporabljal sam. Višina nadomestila za uporabo tuje stvari pa je stvar dokazovanja, pri čemer je dokazno breme na strani tožeče stranke.
odškodninska odgovornost - soodgovornost za škodni dogodek- nepravilno reagiranje v cestnem prometu - nepričakovano ravnanje
Toženec je huje kršil prometne predpise, medtem ko drugi voznici ni moč očitati nobene kršitve prometnih predpisov, niti da je v dani situaciji reagirala slabše, kot bi to storil povprečen voznik, ki bi se znašel v takšni situaciji. Zato ni podlage za ugotovitev vozničine soodgovornosti za obravnavani škodni dogodek.
zastaranje – začetek teka zastaranja – dospelost terjatve – pasivnost upnika – primeren rok za upnikovo dejanje
Če je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, ta pa je pasiven, začne zastaranje terjatve, kljub njeni nedospelosti, teči po preteku primernega roka za upnikovo dejanje. Če se ugotovi, da terjatev ni zastarana, pa je potrebno ugotavljati, kdaj je terjatev zapadla tako, kot da ugovora zastaranja ni bilo – kdaj je upnik izvršil za dospelost terjatve potrebno dejanje, in ne kdaj bi upnik lahko izvršil potrebno dejanje.
ZTLR člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZOR člen 210, 210. SZ-1 člen 3, 3/3, 3/4, 3, 3/3, 3/4.
upravnik večstanovanjske hiše - stroški upravljanja in vzdrževanja - izterjava stroškov - skupni deli objektov in naprave - poslovni prostor - gradbena in funkcionalna celota poslovnega prostora
V prodajni pogodbi je določeno, da je kupec upravičen do trajne souporabe zemljišča, na katerem stoji objekt ter zemljišča, ki temu objektu služi za normalno uporabo, ter pravice souporabe skupnih delov in naprav. Poslovni prostor tožene stranke je v gradbenem in funkcionalnem smislu posamezni del večstanovanjske hiše. Tako sta objekt na naslovu BB in AA funkcionalna celota. Natančneje, gre za en sam objekt, kar izhaja iz prodajne pogodbe. Dejstvo, da je toženec za omenjeni lokal pridobil svojo hišno številko, pa na stvarnopravna vprašanja nima vpliva.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - denarna odškodnina - pravnomočno končan postopek
Tudi pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta stranka možnost uveljavljanja odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku, ki je že pravnomočno končan, vendar pri tem zgolj ugotovitev o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja še ne utemeljuje odškodninskega zahtevka. Potrebno je ugotoviti vse elemente odškodninskega delikta torej tako protipravnost ravnanja sodišča oz. sodnika, kot tudi obstoj škode ter vzročno zvezo med kršitvijo pravice in nastankom škode.
Tožeča stranka, pri kateri je bil zavarovan kredit, je kreditodajalki izplačala odškodnino zaradi nevrnjenega kredita. S tem je nanjo prešla terjatev kreditodajalca do kreditojemalca (zakonska subrogacija, 939. čl. ZOR).
presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice
Upoštevajoč, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel zvin vratne hrbtenice z manjšo poškodbo vezi med 4. in 5. vratnim vretencem, zdravljenje pa je trajalo dva meseca in 13 dni, predstavlja dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini skoraj 5 povprečnih neto plačah na zaposlenega v RS po oceni pritožbenega sodišča pravično denarno odškodnino, v navedenih okvirih pa je dosojena odškodnina za strah in telesne bolečine prav tako povsem ustrezna, upoštevajoč temeljni načeli individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine za negmotno škodo.
SPZ člen 44, 44/2, 213, 217, 217/2, 269. ZPP člen 196, 337, 337/1. ZZZDR člen 107, 107/1, 109.
služnosti poti – priposestvovanje stvarne služnosti
Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval (2. odst. 217. čl. SPZ). Toženec je za obstoj služnostne poti ob nakupu sporne nepremičnine vedel, zato se na omejitev priposestvovanja zaradi dobre vere ne more sklicevati. Ta omejitev se sicer nanaša na primer, ko je podlaga za pridobitev lastninske pravice priposestvovanje in ne pravni posel (2. odst. 44. čl. SPZ), zato že iz tega razloga njegovo sklicevanje na dobro vero ne more biti utemeljeno.
Če toženi stranki nimata poslovne sposobnosti, ker sta mladoletni osebi, sodba še ni neizvršljiva. Navedena okoliščina tudi ne vzpostavlja nujnega sosporništva med otroki in zakonitimi zastopniki. Mladoletna otroka zastopajo starši, ki otrokovo premoženje tudi upravljajo do otrokove polnoletnosti.
obligacijsko pravo - stvarno pravo - civilno procesno pravo
VSM0020788
OZ člen 21, 21/1, 25, 25/3, 26, 26/1, 28, 28/1. ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 20/3, 21, 21/1, 22, 23, 24, 25. ZPP člen 182, 182/3. ZZK-1 člen 38, 38/2, 40, 40/1, 40/1-5.
promet s kmetijskimi zemljišči - sklenitev prodajne pogodbe pod pogoji iz podane ponudbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - ponudba za prodajo - pravilni sprejem ponudbe - umik že podane ponudbe - odložni pogoj - odobritev upravne enote - vrstni red predkupnih upravičencev - vezanost na podano ponudbo - eventualna objektivna kumulacija zahtevkov - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
Povratnica o priporočeni pošiljki namreč zagotavlja zraven transparentnosti sprejema ponudbe zlasti varstvo sprejemnika ponudbe in sicer izkaz, da je ponudnik (prodajalec) izjavo o sprejemu ponudbe prejel.
Tudi v primeru obsodilne sodbe, s katero se nadomešča pravni posel prometa s kmetijskimi zemljišči (sklenitev prodajne pogodbe in izstavitev z.k. listine) je potrebna naknadna odobritev upravnega organa.
Tožnik je po osamosvojitvi Slovenije nadaljeval s službovanjem v JLA v Srbiji in se tam tudi upokojil. V Srbiji so za priznanje pravice do pokojnine in njene odmere upoštevali skupno pokojninsko dobo, vključno z dobo zaposlitve v JLA na teritoriju Slovenije, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za pridobitev starostne pokojnine pri tožencu (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije).
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - nepremoženjska škoda - prometna nesreča s smrtnim izidom - soprispevek oškodovanca - sokrivda
Pri tem je sodišče prve stopnje pri odmeri višine pravilno upoštevalo medsebojno navezanost tožnice in njene pokojne sestre, ki sta živeli v trajnejši življenjski skupnosti, bili sta med seboj povezani in je tožnica skrbela za svojo mlajšo sestro kot za hčer, kar izhaja iz prvostopnih razlogov ob povzemanju izpovedbe tožnice. Zato se kot protispisne pokažejo pritožbene navedbe tožene stranke, da iz izpovedbe tožnice ne izhaja, da bi prevzela vlogo matere v razmerju do svoje pokojne sestre, ker da je mati še zmeraj skrbela za pokojno.
OSEBNOSTNE PRAVICE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VSM0020778
URS člen 36, 36. ZS člen 97, 98, 101, 97, 98, 101. ZIN člen 22, 22/2, 22/2-3, 22, 22/2, 22/2-3.
inšpekcijski nadzor - vstop v objekt - odločba o dovolitvi vstopa - poseg v ustavne pravice - stvarna pristojnost
Stvarno pristojnost za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine določa Zakon o sodiščih (ZS). Ta v 101. členu določa, da so okrožna sodišča med drugim pristojna za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine v kazenskih zadevah ter za odločanje v drugih zadevah, če tako določa zakon.
pokojnina – sredstva za notranji odkup – ponovna odmera pokojnine – pravnomočnost
Ker toženec ob tožnikovi upokojitvi pri izračunu pokojninske osnove ni upošteval dohodkov, ki so bili izplačani v obliki delnic za notranji odkup iz obdobja 1991 do 1992, in o tem v dejanskem smislu še ni odločil, odločba o priznanju pravice do pokojnine v tem obsegu dohodka, ki se všteje v pokojninsko osnovo, še ni postala pravnomočna, zato toženec ob vložitvi tožnikove zahteve za ponovno odmero pokojnine ni imel podlage za njeno zavrženje, temveč bi moral o njej vsebinsko odločiti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 23, 37, 37/1, 37/3.
starostna pokojnina - zavarovanje v Republiki Hrvaški
Tožnik, ki je pretežni del zavarovalne dobe dopolnil na Hrvaškem (v Sloveniji le 1 mesec in 26 dni), je imel pravico do slovenske pokojnine od 31. 12. 1992 do 1. 3. 1998. Od tega dne dalje pa ima pravico do hrvaške pokojnine, pri priznanju in odmeri katere je upoštevana tudi zavarovalna doba, dopolnjena v Sloveniji. Do izplačila samostojne slovenske pokojnine ali razlike do zneska slovenske pokojnine ni upravičen, saj za takšno izplačilo ni pravne podlage.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066007
ZP-1 člen 136, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 148, 183. ZVCP-1 člen 233.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nedovoljen dokaz – izjava policistom – odgovornost lastnika vozila
Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na obdolženkino izpovedbo na zaslišanju, kjer je povedala, da je policistu v razgovoru zaradi zmedenosti res priznala, da je v kritičnem času vozila očetovo vozilo, in na izpovedbo policista, ki je njeno izpovedbo potrdil. Iz izpodbijane sodbe in podatkov v spisu ne izhaja, da bi policist obdolženko v postopku zbiranja obvestil o storilcu prekrška pred razgovorom poučil o ustavni pravici, da ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo. Sodba sodišča prve stopnje se tako opira na nedovoljen dokaz, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 6. točke 1. odstavka 155. člena ZP-1.
Če tožbi ni predloženo pooblastilo odvetnika, sodišče brez poprejšnjega poziva tožbo zavrže (5. odst. 98. čl. ZPP - D). Ne zadošča, da je pooblastilo vloženo v drugem pravdnem spisu.
V konkretnem primeru je tožeča stranka zamudila 8-dnevni rok, ki ga ji je dodelilo sodišče za dopolnitev nepopolne pritožbe, in sicer bi morala predložiti ustrezno pooblastilo za zastopanje stranke. Ne glede, da je bil 8-dnevni rok za predložitev ustreznega pooblastila sodni in ne zakonski rok, je tak rok prekluziven. Sodni rok je sicer res podaljšljiv, zakonski pa ne, vendar je za podaljšanje sodnega roka potrebno zaprositi pred iztekom le-tega, česar pa tožeča stranka ni storila. Ker stranka ne more podaljšati roka po tem, ko se je rok že iztekel, ne more niti na konkreten način (s tem, da po izteku roka opravi zamujeno procesno dejanje) podaljšati tega roka. Ker torej pritožba ni bila dopolnjena v podeljenem roku, jo je potrebno kot nepopolno zavreči.
motenje posesti - posest stvari - posest pravice - trditvena podlaga
Tožbeni zahtevek tožeče stranke se sicer pravilno glasi na prepoved posega v mirno posest stvari, iz trditvene podlage tožeče stranke pa je razvidno, da zatrjuje zgolj neovirano rabo sporne poti oziroma pravico vožnje po sporni poti do objekta, kar ugotovi tudi sodišče prve stopnje ne pa tudi neposredno dejansko oblast nad sporno potjo, in tako zadnje stanje posesti, ki je bistveni element presoje utemeljenosti zahtevka po 33. členu SPZ, sploh ni bilo zatrjevano, kar šele izakazano.
Izvršitelj je pred prisilno izterjavo dolžan zavezanca pozvati, naj v 8 dneh plača obveznost po dokončnem obračunu. Izvršiteljev račun, izdan po dokončnosti obračuna, glede na vsebino in rok plačila predstavlja takšen poziv, ki je procesna predpostavka za vložitev izvršbe na podlagi dokončnih obračunov.
Zavezanec za plačilo (v tem postopku dolžnik) se v tem izvršilnem postopku, na podlagi dokončnega obračuna kot izvršilnega naslova, ne more uspešno sklicevati, da je reklamiral izvršiteljeve račune (izdane po dokončnosti obračunov). Moral bi dokazati, da je zahteval, da o obračunu odloči sodišče že pred njegovo dokončnostjo.