odškodninska odgovornost - dokazna ocena - dejansko stanje - silobran - povzročitelj škode
O tem, ali je toženec povzročitelj, bi moralo biti sodišče prve stopnje prepričano; le verjetnost ne zadostuje. S stopnjo prepričanja pa sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, da je prav toženec povzročitelj, zlasti zato, ker sta neposredno po dogodku policista uporabila proti tožniku strokovni prijem z zvijanjem roke na hrbtu. Življenjsko izkustvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je morebiten vzrok poškodbe lahko tudi ravnanje policistov.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stvarno pravo
VSL0055181
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. ZOR člen 361/1, 371, 383, 384, 361/1, 371, 383, 384. ZDen člen 32/2, 88, 32/2, 88. SPZ člen 28, 43/2, 28, 43/2.
pogodbeni prenos lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost
Sodišču prve stopnje se ni bilo treba posebej opredeliti do vprašanja poteka priposestvovalne dobe. Tako ZTLR kot zdaj veljavni SPZ namreč kot temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem določata dobrovernost posesti. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato ni bistveno, koliko časa je imel tožnik sporno nepremičnino v svoji posesti.
trditveno in dokazno breme - prevara - grožnje - sila
Tožnik, ki zahteva vračilo tistega, kar je plačal po ustno sklenjenem dogovoru, nosi dokazno breme, da izkaže vsebino pogodbe, po kateri je izpolnil svojo obveznost in neizpolnitev ali nepošteno izpolnitev pogodbe s strani nasprotne stranke. Izjave toženke, naj ji tožnik izroči denar, zato da ne bo imel premoženja, ki bi ga lahko socialna služba ali država uporabila za poplačilo domske oskrbe za njegovo ženo, ne morejo predstavljati nedopustne grožnje v smislu 45. čl. OZ niti sile v smislu 191. čl. OZ.
ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2. OZ člen 168, 168.
premoženjska škoda - valorizacija - tek zamudnih obresti
Če je višina škode ugotovljena glede na podatke po posameznih mesecih in ne po kriterijih ob izdaji sodne odločbe, ni upravičena valorizacija izplačane odškodnine.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - denarna odškodnina - pravnomočno končan postopek
Tudi pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta stranka možnost uveljavljanja odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku, ki je že pravnomočno končan, vendar pri tem zgolj ugotovitev o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja še ne utemeljuje odškodninskega zahtevka. Potrebno je ugotoviti vse elemente odškodninskega delikta torej tako protipravnost ravnanja sodišča oz. sodnika, kot tudi obstoj škode ter vzročno zvezo med kršitvijo pravice in nastankom škode.
ZOR člen 1035, 1035. ZPP člen 262, 262/1, 262/2, 262/1, 262/2, 262. OZ člen 190, 190.
neupravičena pridobitev
S prenosom denarnih sredstev brez pravne podlage na toženkin račun je bila toženka neupravičeno obogatena. Z denarnimi sredstvi je razpolagala tožeča stranka, ki je pridobila pravico razpolaganja z deponiranim denarjem s pogodbo o denarnem depozitu.
OZ člen 184. ZPP člen 80. 81, 81/1, 100, 205, 205/1, 205/1-1. ZD člen 132.
smrt stranke – nepremoženjska škoda – dolžnost povrnitve škode
Ni podedljiva terjatev za povračilo nepremoženjske škode, medtem ko dolžnost povrnitve nepremoženjske škode preide na dediče, zato smrt tožene stranke, ki ima pooblaščenca, ne vpliva na tek pravdnega postopka zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo.
odkup stanovanja, glede katerega je bila vložena zahteva za denacionalizacijo – denacionalizacijski postopek – zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe – začetek teka zastaranja
Sklenitev kupoprodajne pogodbe po SZ za stanovanje, glede katerega je bila vložena zahteva za denacionalizacijo, je upravičenec lahko zahteval naslednji dan po tem, ko je bila zahteva za denacionalizacijo pravnomočno zavržena. Tedaj je začel teči tudi splošni 5-letni zastaralni rok (346. čl. OZ). O zaključku denacionalizacijskega postopka je toženka ni bila dolžna obvestiti in na ta trenutek začetka teka zastaranja ni mogoče vezati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066007
ZP-1 člen 136, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 148, 183. ZVCP-1 člen 233.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nedovoljen dokaz – izjava policistom – odgovornost lastnika vozila
Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na obdolženkino izpovedbo na zaslišanju, kjer je povedala, da je policistu v razgovoru zaradi zmedenosti res priznala, da je v kritičnem času vozila očetovo vozilo, in na izpovedbo policista, ki je njeno izpovedbo potrdil. Iz izpodbijane sodbe in podatkov v spisu ne izhaja, da bi policist obdolženko v postopku zbiranja obvestil o storilcu prekrška pred razgovorom poučil o ustavni pravici, da ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo. Sodba sodišča prve stopnje se tako opira na nedovoljen dokaz, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 6. točke 1. odstavka 155. člena ZP-1.
Tožnik je po osamosvojitvi Slovenije nadaljeval s službovanjem v JLA v Srbiji in se tam tudi upokojil. V Srbiji so za priznanje pravice do pokojnine in njene odmere upoštevali skupno pokojninsko dobo, vključno z dobo zaposlitve v JLA na teritoriju Slovenije, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za pridobitev starostne pokojnine pri tožencu (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije).
Če tožbi ni predloženo pooblastilo odvetnika, sodišče brez poprejšnjega poziva tožbo zavrže (5. odst. 98. čl. ZPP - D). Ne zadošča, da je pooblastilo vloženo v drugem pravdnem spisu.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - nepremoženjska škoda - prometna nesreča s smrtnim izidom - soprispevek oškodovanca - sokrivda
Pri tem je sodišče prve stopnje pri odmeri višine pravilno upoštevalo medsebojno navezanost tožnice in njene pokojne sestre, ki sta živeli v trajnejši življenjski skupnosti, bili sta med seboj povezani in je tožnica skrbela za svojo mlajšo sestro kot za hčer, kar izhaja iz prvostopnih razlogov ob povzemanju izpovedbe tožnice. Zato se kot protispisne pokažejo pritožbene navedbe tožene stranke, da iz izpovedbe tožnice ne izhaja, da bi prevzela vlogo matere v razmerju do svoje pokojne sestre, ker da je mati še zmeraj skrbela za pokojno.
obligacijsko pravo - stvarno pravo - civilno procesno pravo
VSM0020788
OZ člen 21, 21/1, 25, 25/3, 26, 26/1, 28, 28/1. ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 20/3, 21, 21/1, 22, 23, 24, 25. ZPP člen 182, 182/3. ZZK-1 člen 38, 38/2, 40, 40/1, 40/1-5.
promet s kmetijskimi zemljišči - sklenitev prodajne pogodbe pod pogoji iz podane ponudbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - ponudba za prodajo - pravilni sprejem ponudbe - umik že podane ponudbe - odložni pogoj - odobritev upravne enote - vrstni red predkupnih upravičencev - vezanost na podano ponudbo - eventualna objektivna kumulacija zahtevkov - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
Povratnica o priporočeni pošiljki namreč zagotavlja zraven transparentnosti sprejema ponudbe zlasti varstvo sprejemnika ponudbe in sicer izkaz, da je ponudnik (prodajalec) izjavo o sprejemu ponudbe prejel.
Tudi v primeru obsodilne sodbe, s katero se nadomešča pravni posel prometa s kmetijskimi zemljišči (sklenitev prodajne pogodbe in izstavitev z.k. listine) je potrebna naknadna odobritev upravnega organa.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 23, 37, 37/1, 37/3.
starostna pokojnina - zavarovanje v Republiki Hrvaški
Tožnik, ki je pretežni del zavarovalne dobe dopolnil na Hrvaškem (v Sloveniji le 1 mesec in 26 dni), je imel pravico do slovenske pokojnine od 31. 12. 1992 do 1. 3. 1998. Od tega dne dalje pa ima pravico do hrvaške pokojnine, pri priznanju in odmeri katere je upoštevana tudi zavarovalna doba, dopolnjena v Sloveniji. Do izplačila samostojne slovenske pokojnine ali razlike do zneska slovenske pokojnine ni upravičen, saj za takšno izplačilo ni pravne podlage.
pokojnina – sredstva za notranji odkup – ponovna odmera pokojnine – pravnomočnost
Ker toženec ob tožnikovi upokojitvi pri izračunu pokojninske osnove ni upošteval dohodkov, ki so bili izplačani v obliki delnic za notranji odkup iz obdobja 1991 do 1992, in o tem v dejanskem smislu še ni odločil, odločba o priznanju pravice do pokojnine v tem obsegu dohodka, ki se všteje v pokojninsko osnovo, še ni postala pravnomočna, zato toženec ob vložitvi tožnikove zahteve za ponovno odmero pokojnine ni imel podlage za njeno zavrženje, temveč bi moral o njej vsebinsko odločiti.
OSEBNOSTNE PRAVICE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VSM0020778
URS člen 36, 36. ZS člen 97, 98, 101, 97, 98, 101. ZIN člen 22, 22/2, 22/2-3, 22, 22/2, 22/2-3.
inšpekcijski nadzor - vstop v objekt - odločba o dovolitvi vstopa - poseg v ustavne pravice - stvarna pristojnost
Stvarno pristojnost za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine določa Zakon o sodiščih (ZS). Ta v 101. členu določa, da so okrožna sodišča med drugim pristojna za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine v kazenskih zadevah ter za odločanje v drugih zadevah, če tako določa zakon.
pridržanje v psihiatrični bolnišnici - pogoji za pridržanje
Pridržanje v psihiatrični bolnišnici je skrajen ukrep in je dopustno le v primerih, ko oseba zaradi narave duševne bolezni ali duševnega stanja ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi ali pa povzroča hudo škodo sebi ali drugim (pri čemer mora biti povzročena ali pričakovana škoda dejansko velika). Omejitev prostosti zaradi navedenih vzrokov pa mora biti tudi neogibno potrebna, ugotovljeno mora torej biti tudi, da nevarnosti ni mogoče odpraviti z milejšimi ukrepi.
V konkretnem primeru je tožeča stranka zamudila 8-dnevni rok, ki ga ji je dodelilo sodišče za dopolnitev nepopolne pritožbe, in sicer bi morala predložiti ustrezno pooblastilo za zastopanje stranke. Ne glede, da je bil 8-dnevni rok za predložitev ustreznega pooblastila sodni in ne zakonski rok, je tak rok prekluziven. Sodni rok je sicer res podaljšljiv, zakonski pa ne, vendar je za podaljšanje sodnega roka potrebno zaprositi pred iztekom le-tega, česar pa tožeča stranka ni storila. Ker stranka ne more podaljšati roka po tem, ko se je rok že iztekel, ne more niti na konkreten način (s tem, da po izteku roka opravi zamujeno procesno dejanje) podaljšati tega roka. Ker torej pritožba ni bila dopolnjena v podeljenem roku, jo je potrebno kot nepopolno zavreči.
1. Pod pogoji, določenimi v 183. čl. ZPP, lahko tožena stranka do konca glavne obravnave pri istem sodišču vloži nasprotno tožbo; tožba in nasprotna tožba sta torej vloženi v enem in istem postopku.
2. Nasprotna tožba s pozivom za odgovor nanjo in opozorilom po 277. čl. ZPP, bi morala biti vročena pooblaščencu tožene stranke, ne pa stranki neposredno (137. čl. ZPP).