V primeru podanega ugovora v pobot ugovarjane terjatve s strani tožene stranke mora imeti sodba tridelni izrek. V prvem delu sodišče ugotovi, da obstoji terjatev tožeče stranke in njeno višino, v drugem delu, do katere višine obstoji nasprotna terjatev toženca, in v tretjem delu sodišče prve stopnje opravi kompenzacijo. V presežku mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti ali mu deloma ugoditi, odvisno od tega, v kakšni višini obe terjatvi konkurirata. Zapis obstoja ugotovitve tožnikove terjatve v primeru v pobot ugovarjane terjatve torej ne pomeni, da je sodišče odločilo mimo postavljenega zahtevka.
Tožnik v delu, ki se nanaša na sklenitev zakupne pogodbe, ni postavil določnega zahtevka, saj bi moral v tožbenem predlogu natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Opredelitev zahtevka ne sme puščati nobenih dvomov, kakšna obveznost je dolgovana oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza temu zahtevku. Pri takšni tožbi je nujno, da tožnik željeno izjavo volje (vsebino pogodbe, ki naj jo sklene) v celoti in izrecno povzame v tožbeni predlog, saj ni dovolj, da le navede, da zahteva „sklenitev zakupne pogodbe v skladu s pogoji ponudbe“. Celovita navedba vseh elementov pogodbe je pri takšni tožbi nujna, saj se bo v skladu z določbo 238. čl. ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določnem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena s pravnomočnostjo sodbe in bo izrek sodbe nadomestil pogodbo.
formalni pogoji za glavni vpis v zemljiško knjigo - identifikacijski znak nepremičnine
ZZK-1 ne vsebuje prehodnih določb, ki bi vprašanje identifikacijskega znaka urejala drugače za listine, ki so bile sestavljene pred uveljavitvijo ZZK-1. Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru. Če takšnih podatkov listina, ki jo je predlagatelj predložil za vpis, ne vsebuje, za zadovoljitev vpisa niso izpolnjeni vsi formalni pogoji.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 196, 200, 200/1, 200/2, 201, 201/3, 173, 177, 177/3, 196, 200, 200/1, 200/2, 201, 201/3. ZPP člen 214, 214/5, 216, 214, 214/5, 216.
odškodninska odgovornost - železniška nesreča - prispevek oškodovanca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - valorizacija plačanega zneska - premoženjska škoda - prosti preudarek - posebno težka invalidnost
Prvi tožnik je kot delavec železnice stal na tirih, ko ga je zadela lokomotiva. Njegov prispevek je 30%.
Premoženjsko škodo je mogoče določiti po prostem preudarku.
Ob nesreči je tožnik izgubil obe stopali, vendar to ni posebno huda invalidnost, kot podlaga za odškodnino svojcem. Pojem posebno težka invalidnost je pravni standard, ki ga je treba razlagati restriktivno. Žena in otroka so posredni oškodovanci, pri katerih ne gre za škodo lastnega izvora.
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo toženka tožniku izplačala dolg, tožnik pa bo nato na ime toženke prepisal osebno vozilo. S tem sta želeli urediti premoženjskopravna razmerja, nastala v času njune (intimne) zveze. Dogovor torej nedvomno ima podlago. Ta se tudi sicer domneva, čeprav ni izražena (1. in 3. odst. 39. člena OZ), nasprotno pa bi morala izkazati toženka. Ureditev premoženjskopravnih razmerjih med partnerjema ne more predstavljati nedopustne podlage, zaradi česar bi bil dogovor ničen.
Na dan sklenitve dogovora med pravdnima strankama ni bilo nobene skupnosti več, saj je toženka že pred tem jasno izrazila voljo, da s tožnikom ne želi več živeti in je njuna (kakršnakoli že) skupnost razpadla. Za dogovor torej ne velja stroga oblična zahteva 47. čl. ZN in 62. čl. ZZZDR.
prodaja tuje stvari - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Prodaja tuje stvari brez pooblastila lastnika ni nedopusten pravni posel, zato lahko kupec od prodajalca zahteva realizacijo pogodbe. Če do realizacije ne pride, začne zastaralni rok za že plačane obroke kupnine teči od takrat, ko je kupec izvedel za okoliščine, zaradi katerih pravnega posla ni mogoče realizirati, in ne že od same izročitve obrokov kupnine prodajalcu.
odškodninska odgovornost države - trofejno orožje - izročitev pištole
Država, ki je prvotožencu podarila pištolo za zasluge v osamosvojitveni vojni, ne odgovarja za škodo, ki je nastala, ko je prvotoženec s to pištolo ustrelil tožnika. V času daritve navzven zaznavne okoliščine niso bile takšne, da bi tožnik v dar ne smel prejeti trofejnega orožja.
ZD člen 210, 210/1, 213, 210, 210/1, 213. ZPP člen 254, 254/3, 254, 254/3.
napotitev na pravdo - veljavnost oporoke - tožba - pravni interes - izvedenec - postavitev novega izvedenca
Prepozna vložitev tožbe, glede na napotitveni sklep, lahko vpliva le na potek zapuščinskega postopka (na čas prekinitve le-tega), nima pa vpliva na pravni interes stranke za vložitev ugotovitvene tožbe.
Sodišče novega izvedenca postavi le, če samo dvomi o pravilnost podanega mnenja.
ZPP člen 81, 81/5, 187, 81, 81/5, 187. SPZ člen 66, 66/3, 66, 66/3.
enotno in nujno sosporništvo - solastniki - solastniški delež
Odločitev o zahtevku tožeče stranke, tudi če bi bila sprejeta samo zoper enega od tožencev glede njegovega solastniškega deleža, ne bi v ničemer posegla v solastniški delež drugega oziroma drugih solastnikov nepremičnine.
motenje posesti – pravica do posesti – pravica do enakega varstva pravic – pravica do izjave – sistem prekluzij – materialno procesno vodstvo
Upoštevaje načelo hitrosti, ustavno pravico do enakega varstva pravic v postopku, pravico do izjave ter zakonsko urejen sistem prekluzij, sodišče prve stopnje ni kršilo določbe 286. čl. ZPP, ko je zaslišalo pričo, ki je bila predlagana na drugem naroku za glavno obravnavo in to zato, da se dokazuje dejstvo, ki bi se dokazovalo s pravočasno predlagano pričo, ki pa zaradi bolezni na narok ni mogla pristopiti.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov - odpovedni rok - odločitev sodišča o tožbenem zahtevku
Pravne posledice odpovedi najemne pogodbe kot enostranske izjave najemodajalca, da prekine pravno razmerje, niso nastopile šele s pravnomočnostjo sodbe, pač pa z iztekom odpovednega roka, ki je bil z najemno pogodbo določen v trajanju 30 dni. Toženka je od tedaj dalje uporabljala tožnikov poslovni prostor brez pravne podlage.
Ugotavljanje poškodb na tožničinem avtomobilu in načina nastanka le-teh je služilo dokazovanju načina nastanka škodnega dogodka, s tem pa vzročne zveze med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem toženkinega zavarovanca in škodo, ki je zaradi tega nastala na tožničinem vozilu.
Tožnica bi zato morala poskrbeti, da se poškodbe na njenem vozilu, nenazadnje pa tudi na vozilu drugega udeleženca v prometni nezgodi, dovolj natančno ugotovijo.
Ker so ugotovitve izvedencev s področja raziskave prometnih nesreč objektivne in temeljijo na pravilih stroke in znanosti, jim je prvostopno sodišče utemeljeno pripisalo veliko težo in tudi z njunimi izsledki opravičilo svojo odločitev, da izpovedbi tožnice in priče N. o načinu nastanka obravnavane prometne nezgode ni sledilo.
zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - nova preživninska obveznost - razpravno načelo v zakonskih sporih – razpravno načelo v postopkih iz razmerij med starši in otroki - pritožbene novote v zakonskih sporih – pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki
V postopkih iz razmerij med starši in otroki velja razpravno načelo, vendar je v tovrstnih sporih manj izraženo. Tožnici sta v izogib obsežnemu navajanju, katere so njune potrebe in koliko znašajo mesečno, predložili podrobna seznama njunih potreb. S takšnim ravnanjem sta zadostili trditvenemu bremenu.
deljena odgovornost - fizični napad - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Pri presoji pravilnosti odmerjene odškodnine je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – obstoj predpostavk – nenadomestljiva škoda – bodoča grozeča sila
Za izpolnitev pogoja iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, da se prepreči uporaba sile, ne zadošča že vzdrževanje protipravnega stanja v zvezi z nepremičnino, v kateri naj bi bile premičnine, ki so predmet zahtevka. Teorija in sodna praksa ravno nasprotno poudarjata, da se izraz „uporaba sile“ ne nanaša na silo, ki je podana ob že izvršenem nasilnem dejanju, ampak je upoštevna le bodoča grozeča sila.
ZOR člen 399, 401, 1001, 1001/2. OZ člen 376. OZ-A.
izbrisana družba – uveljavljanje zahtevka zoper družbenike – zadržanje teka roka – poroštvena izjava – oderuška pogodba – pogodbene obresti – omejitev teka obresti
Obresti, ki so do uveljavitve OZ dosegle ali presegle glavnico, z dnem njegove uveljavitve prenehajo teči. Če so nehale teči, ne morejo pričeti teči znova niti po uveljavitvi OZ-A dne 22.5.2007.
Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba, predstavljajo indice, ki dopuščajo možnost, da je bil zatrjevan dogovor o povrnitvi stroškov sklenjen. Glede na to, da mora sodišče zanesljivo ugotoviti dejstvo, pa navedeno ne zadostuje, da bi tožnik z zahtevkom lahko uspel.