Teža storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže v očitani prodaji mamil, ko je obdolženka devetnajstkrat prodala mamilo mladoletnikom - tudi osnovnošolcem, ugotovljeno socialno stanje in izostanek drugih virov preživljanja, so podlaga za zaključek, da obstaja realna nevarnost, da bo obdolženka ponovila kaznivo dejanje.
Tožba procesno nesposobne stranke, ki nima navedbe niti podpisa njenega zakonitega zastopnika, je pomanjkljiva; k odpravi pomanjkljivosti je zavezan tisti, ki se pred sodiščem sklicuje na upravičenje nastopati v imenu zakonitega zastopnika.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost avtomobilista - trčenje avtomobilista in pešca - oprostitev odgovornosti - delna krivda oškodovanca
Kljub objektivni odgovornosti voznika in možnosti, da bi mogel pričakovati tožnikovo prečkanje ceste, pa je odločilno, da je tožnik ob cesti stal, da je pustil peljati mimo vozilo z njegove desne strani, nato pa pričel s prečkanjem, čeprav bi se moral prej prepričati, kako daleč je voznik, ki ga je pred tem videl prihajati iz leve smeri. Tožnik sam je povedal, da ni ponovno pogledal na levo stran. Zato je tudi pričel s prečkanjem na razdaljo, ki ni bila več primerna.
lokacijsko dovoljenje - izpodbijanje pogojev, določenih v lokacijski dokumentaciji
Če sta pogoja, določena v lokacijskem dovoljenju določena v lokacijski dokumentaciji, ta pa izdelana v skladu z določbo 2. odstavka 57. člena ZUN, tožnik ne more izpodbijati posameznih pogojev.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji - dejansko prebivanje
Že glede na navedbe tožnice, da je zaposlena v Nemčiji in da prihaja v Slovenijo k zakoncu mogoče dvakrat mesečno, več poleti, prvostopni organ ni imel podlage, da bi ugodil tožničini prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, saj ni izkazala dejanskega prebivanja v Republiki Sloveniji v času vložitve prošnje z namenom, da še daljši čas prebiva v Sloveniji.
javna glasila - objava odgovora in / ali popravka - komentar odgovora in / ali popravka
Tožnik zmotno zatrjuje, da predstavlja pojasnilo uredništva, v katerem ni navedeno nič drugega kot le to, da se zaradi prve nepravilne objave odgovor oziroma popravek še enkrat objavlja (tokrat na mestu, kot je bilo odločeno s sodno odločbo), z dodatkom vseh opr. št. sodnih odločb, ki so bile v postopku izdane in navedbo datumov njihove izdaje, kršitev prepovedi iz tretjega odstavka 10. člena ZJG (z zakonom prepovedani komentar odgovora in/ali popravka). Navedeno pojasnilo predstavlja le informacijo bralcem tožene stranke o tem, da je bilo treba zaradi korektne izpolnitve pravnomočne sodne odločbe, isto besedilo (tokrat na drugem mestu) še enkrat objaviti. S to informacijo pa tožena stranka ni prav z ničimer posegla v tožnikovo pravico ali pravni interes, ki bi bila pravno varovana.
ZDen člen 63. ZDRS. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2. ZUS člen 59, 59/1, 73.
ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti pri osebah nemške narodnosti
Tudi če tožnik in njegov oče (osebi nemške narodnosti, ki sta 4.12.1948 živela v tujini in nista bila vpisana v evidenco državljanstva FLRJ) nista bila sovražno razpoložena do Slovencev, na kar res kažejo izpovedi prič, s tem še ni dokazano zakoniti domnevi (63. člen ZDen) nasprotno dejansko stanje, to je z dejanji dokazana lojalnost.
pridobitev lastninske pravice - preureditev skupnih prostorov v stanovanjski hiši
Tožnika sta preureditev skupnih prostorov stanovanjske hiše priglasila, o čemer jima je pristojni upravni organ izdal potrdilo, razpolagala sta tudi z vsemi potrebnimi dovoljenji in soglasji (hišnega sveta, stanovalcev, stanovanjskega organa, ki je celo sodeloval pri pridobivanju soglasij itd.). Ob nadaljnji ugotovitvi, da sta si tožnika na podlagi dovoljene preureditve skupnih prostorov stanovanjske hiše rešila svoje stanovanjsko vprašanje, sta sodišči z odločitvijo, da sta tožnika pridobila lastninsko pravico že po samem zakonu, pravilno uporabili določbo 116. člena SZ.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - revalorizacija zavarovalne vsote - dogovor strank o metodi valorizacije - povrnitev gmotne in negmotne škode - renta - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - vročanje sodnih pisanj po pošti - sodne počitnice - računanje procesnih rokov
Po pošti se lahko veljavno vročajo sodna pisanja tudi v času, ko se na sodišču ne dela in torej tudi med sodnimi počitnicami, saj tega tretji odstavek 83. člena ZS ni urejal.
Po drugem odstavku 112. člena ZPP začnejo po dnevih določeni roki teči prvi naslednji dan po vročitvi, ne glede na to, ali je tedaj delavnik ali pa dan, ko se na sodišču ne dela. Rok pa se ne more izteči na dan, ko se na sodišču ne dela, to je tudi v času sodnih počitnic (razen v nujnih zadevah), ampak šele s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
Če sta se stranki o metodi valorizacije dogovorili, so sodišča praviloma upoštevala ta dogovor, če pa do njega ni prišlo, je moralo sodišče uporabiti tisto metodo, ki je bila v posameznem primeru za oškodovanca ugodnejša. V nasprotnem primeru bi lahko odločitev sodišča pripeljala do rezultata, ki bi pomenil izjalovitev namena obveznega zavarovanja odgovornosti avtomobilista iz zavarovalnih vsot. Namen zakonodajalca je gotovo ta, da mora minimalna zavarovalna vsota, če gre za povzročitev škode z osebnim vozilom, vedno zadoščati za plačilo odškodnine iz nekega običajnega ali povprečnega škodnega dogodka, če pa gre za povzročitev škode s tovornim vozilom, kot je to v obravnavanem primeru, pa za poravnavo tudi večje (katastrofalne) škode enega oškodovanca. Oškodovanec v takšnih primerih mora imeti možnost, da v celoti uveljavi svoj odškodninski zahtevek direktno od zavarovalnice.
Pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico se ne ocenjuje, ali dajejo dejstva in okoliščine, na katerih temelji obtožnica, zanesljive dokaze, da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje. Ocenjuje se le, ali zbrano dokazno gradivo daje podlago za utemeljen sum, da je obtoženec storil dejanje, katerega je obtožen.
bistvena kršitev določb postopka - sestavni deli upravne odločbe-obrazložitve - akt o podelitvi koncesije
V upravnih stvareh, ki niso manjšega pomena ali enostavne in v katerih ni mogoče izdati odločbe brez obrazložitve, mora vsebovati obrazložitev vse sestavine iz 2. odstavka 209. člena ZUP/86; če teh sestavin nima, je podana bistvena kršitev pravil postopka.
Postopek pridobivanja dovoljenj, katerega sestavni del so tudi morebitna soglasja, je povsem ločen od postopka, ki ga je v konkretni zadevi vložil urbanistični inšpektor zaradi nedovoljeno zgrajene zidane ograje.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - uporaba milejših ukrepov
Ker naj bi obtoženi storil kazniva dejanja, zaradi katerih naj bi prišlo do bistvenega zmanjšanja premoženja oškodovancev, je s tem ogrozil njihovo varnost. Pojma varnosti ljudi namreč ni mogoče razlagati zgolj kot ogrožanja varnosti v najožjem pomenu besede, ampak je ogrožanje mogoče tudi z izvršitvijo premoženjskih deliktov. To velja še posebno, če gre za premoženje, od katerega je odvisno delo ljudi in njihovo preživljanje ter način življenja.
skupno premoženje zakoncev - odgovornost za obveznosti, ki obremenjujejo skupno premoženje - odgovornost za dolgove zapustnika
Zakonca lahko skupno premoženje pridobivata neodvisno drug od drugega. Med vire skupnega premoženja namreč spada tudi osebni dohodek vsakega od zakoncev, saj je pridobljen z delom v času trajanja zakonske zveze. Tak vir je bil tudi dohodek iz obratovanja mesnice, zmanjšan za izdatke, ki so omogočili pridobivanje tega dohodka. Med te izdatke spadajo poleg ostalega posojila, najeta zaradi preureditve lokala, med njimi tudi sporno posojilo, najeto za vrnitev prejšnjih posojil.
Ob dejanskih ugotovitvah obeh sodišč ne more biti dvoma, da je obveznost iz obravnavane posojilne pogodbe nastala v zvezi s skupnim premoženjem. Zato toženčeva pasivna legitimacija temelji na določbi 2. odst. 56. člena ZZZDR.
Tožnik ni uspel dokazati, da mu je škoda na poljščinah in sadnem drevju sploh nastala in da naj bi jo povzročili lovci, ter tudi ne, da se je konj poškodoval na način, kot ga je zatrjeval.
ZZZDR člen 16, 102, 105, 105/2, 114, 114/3.ZSV člen 88. ZUS člen 50, 50/2, 59, 59/1, 73.
dodelitev otroka - upoštevanje otrokove koristi
Pri odločitvi Centra za socialno delo je bila upoštevana otrokova korist, ki se je ugotavljala glede na njegovo starost in razmere, v katerih živi pri očetu, ter glede na pogoje za njegovo življenje pri materi.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost kot pravni standard - zmotna uporaba materialnega prava - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Nevarna stvar oziroma dejavnost je tista, pri kateri je tveganje za nastanek škode večje od običajnega in pri kateri nevarnosti presegajo tiste nevarnosti, s katerimi se srečuje vsak človek pri vsakdanjih opravilih.
Opredelitev dela natakarja za nevarno delo ali delo s povečano nevarnostjo predstavlja zmotno razlago in uporabo materialnopravne določbe drugega odstavka 154. člena ZOR.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Iz ugotovitev obeh sodišč namreč izhaja, da se je tožnik vključil v vožnjo po prehitevalnem pasu v trenutku, ko ga je že prehitevalo vozilo zavarovanca tožene stranke. Taka vožnja je bila po takrat veljavnem Zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP) prepovedana (člen 62/1, točka 2). Ker pa je tudi zavarovanec tožene stranke vozil po prehitevalnem pasu z bistveno večjo hitrostjo od dovoljene in pod vplivom alkohola, je materialnopravno pravilna odločitev, da sta oba udeleženca prometne nezgode v enakih delih (vsak do ene polovice) soodgovorna za to, da je prišlo do prometne nezgode in nastanka škode.
Vsebina solidarne obveznosti je urejena v določbah 414. do 424. člena ZOR. Obveznost je ena in preneha s plačilom enega od solidarnih dolžnikov ali pa s plačilom delnih izpolnitev več solidarnih dolžnikov. Če pa poseže vmes pravnomočna sodba zoper enega solidarnega dolžnika, nato pa se vodi postopek zoper drugega solidarnega dolžnika in sta nato oba ločeno obsojena kot samostojna dolžnika, obstaja nevarnost, da v izvršilnem postopku upnik doseže izvršbo zoper oba v celoti. Zaradi tega sodišče, ki sodi v zadevi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je zavezan že pravnomočno obsojeni prvi solidarni dolžnik.