določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Eden od odločilnih tehtnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča so tudi sorodstvene zveze stranke s sodnikom ali uslužbencem krajevno pristojnega sodišča, ki objektivno lahko izpodkopavajo zaupanje strank v nepristranskost sodišča.
Sprememba vsebine zahtevka, s katero želi tožnik doseči določeno dajatev, ugotovitev ali spremembo pravnega razmerja, nima za posledico spremembe stvarne pristojnosti sodišča.
pridobiti način - zastavna pogodba - zastavna pravica (na terjatvah)
Pogodbena zastavna pravica na terjatvah nastane na podlagi pravnega naslova in ob izpolnitvi pridobitnega načina. Pridobitni način je izročitev listine o zastavljeni terjatvi zastavnemu upniku. Pisno obvestilo dolžniku o sklenjeni zastavni pogodbi ima samo ta učinek, da po njegovem prejemu dolžnik svoje obveznosti ne more veljavno izpolniti zastavitelju. Zastaviti je mogoče samo obstoječe ali bodoče terjatev, ki je individualizirana.
ovire za vrnitev nepremičnine v last in posest - javno dobro
Ker se nepremičnina dejansko nahaja v trasi javne ceste, vrnitev le-te ni možna, ampak pride v poštev le odškodnina v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada. Podržavljeno stavbno zemljišče ne more biti predmet vračanja, kadar se je na njem začela gradnja in je investitor zanj pridobil dovoljenje za gradnjo.
Ker glede na razmere v izvorni državi fizična integriteta in varnost tožnikov ob vrnitvi v izvorno državo ne bosta ogroženi, tožniki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje azila v Republiki Sloveniji niti po 2. niti po 3. odstavku 1. člena ZAzil.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - vračanje premoženja, zavarovanega z začasno odredbo
Pravnomočni sklep o začasni odredbi je ovira, zaradi katere zavezanec za vračilo, premoženja, ki je predmet denacionalizacije, ni mogel vključiti v program lastninskega preoblikovanja, saj je predmet lastninjenja lahko samo nesporni družbeni kapital.
začasna odredba - verjeten nastanek težko popravljive škode - preklic radijskega dovoljenja kot posledica neplačila pristojbine za uporabo radijskih frekvenc
Ker v postopku za preklic radijskega dovoljenja po ZTel pritožba zoper prvostopno odločbo ne zadrži izvršitve (2. odst. 41. čl. ZTel), bi lahko prišlo do kršitve take odločbe prej, preden bi imela tožeča stranka možnost sodnega varstva zoper odločbo druge stopnje. Zato bo moralo prvostopno sodišče preizkusiti v tej povezavi, ali bo z izvršitvijo prvostopnega sklepa utegnila nastati tožeči stranki težko popravljiva škoda.
Pri posegih v prostor, izvedenih v nasprotju s predpisi, se za odmero odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, upoštevajo uradni podatki zemljiškega katastra o kulturi in katastrskem razredu zemljišča pred pričetkom gradnje. Odškodnina pa se obračunava po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje.
Dvom o sodnikovi nepristranskosti je razlog za izločitev, ne pa razlog za delegacijo krajevne pristojnosti. Šele, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, določi višje sodišče po 66. členu ZPP drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi kot krajevno pristojno.
Upniku, kateremu je stečajni dolžnik poplačal svoje obveznosti s cesijo svojih terjatev, ni mogoče naložiti plačila v stečajno maso tistih zneskov, ki jih iz cediranih terjatev ni mogel izterjati. Če pa je cedirane terjatve prodal za zneske nižje od terjatev, mora plačati v stečajno maso celoten znesek terjatve.
ZKP člen 371, 371/1-8, 424, 424/1. ZKP (1994) člen 152, 152/1.
posebne operativne metode in sredstva - nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Dejstvo, da niti posamezniki niti celotna skupina v prejšnjih primerih izvajanja posebnih operativnih metod niso bili odkriti, ne predstavlja ovire, da take skupine ali posameznikov po preteku šestih mesecev organi odkrivanja ne bi spremljali v njihovi kriminalni aktivnosti.
Kadar obnovo postopka iz razloga 9. točke 249. člena ZUP predlaga oseba, ki bi ji šel v prvostopnem postopku položaj prizadete stranke, morajo biti dejstva oz. okoliščine, iz katerih kot verjetno izhaja, da bi bil moral biti predlagatelj obnove udeležen kot stranka, navedena v sklepu o dovolitvi obnove postopka. Ni mogoče odreči tožeči stranki lastnosti stranke v postopku, če ni bilo ugotovljeno, da se z deli v skupnih prostorih ne bo posegalo v njene pravice ali pravne koristi.
začasna odredba - izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe v času vložitve predloga
Tožnik mora namreč že v zahtevi za izdajo začasne odredbe verjetno izkazati vse pogoje za njeno izdajo. Zato svojih navedb ne more dopolnjevati in z njimi izkazovati dejansko stanje šele v pritožbi, torej v postopku na drugi stopnji.
Povratnica je dokaz o prejemu sodne pošiljke. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
razlogi za revizijo - obrazložitev revizijskih razlogov
Tožeča stranka revizijskega očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni pojasnila z določnimi navedbami o tem, na katere pritožbene navedbe ni dobila odgovora. Zato tega njenega ugovora revizijsko sodišče ne more preizkusiti. V zvezi s tem revizijsko sodišče pojasnjuje, da pazi po uradni dolžnosti samo na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, vse ostale kršitve pa upošteva le v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (386. člen ZPP).
ZPP (1977) člen 89 - 101, 109, 354, 354/1. ZDSS člen 16, 16/2.
pravniški državni izpit - postopek v individualnih delovnih sporih - zastopanje v postopku pred višjim sodiščem
V zahtevi za varstvo zakonitosti je Državno tožilstvo smiselno uveljavljalo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP (1977).
Ta kršitev je bila storjena zato, ker je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbi, ki ju je vložil tožnikov pooblaščenec, ki nima pravniškega državnega izpita. Sodišče druge stopnje ni ravnalo po določbah 89. in 101. člena in 109. člena ZPP (1977) in od sodišča prve stopnje ni zahtevalo, da povabi tožnika, ki naj popravi napako v pooblastilu ali sam prevzame že opravljena pravdna dejanja.