ZUS-1 člen 22, 22/1, 30, 31, 36, 36/1, 36/1-6. ZPP člen 77, 78, 86, 87, 98, 108. ZST-1 člen 34a.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna oziroma nejasna vloga - poziv k odpravi pomanjkljivosti vloge - zavrženje vloge - taksa za tožbo v upravnem sporu - razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev ali odlog plačila sodne takse
Na poziv, naj odpravi pomanjkljivosti svoje vloge, se stranka ni odzvala. Vloga je zato ostala neprimerna za nadaljnje obravnavanje, saj ni mogoče brez dvoma ugotoviti niti, ali pomeni tožbo v upravnem sporu ali ne, zato jo je sodišče zavrglo. Vloga pa je ostala pomanjkljiva tudi z vidika ostalih zahtevanih dopolnitev, tako glede podatkov, ki pomenijo s prvim odstavkom 30. člena ZUS-1 predpisane sestavine tožbe v upravnem sporu, kot tudi glede dopolnitve vloge tako, da se bodisi izkaže upravičenost za njeno vložitev, bodisi predloži izjava stranke, da se bo v sodnem postopku zastopala sama in da v tem primeru vlogo podpiše zakoniti zastopnik stranke. To še dodatno utemeljuje odločitev o zavrženju vloge.
Če ni mogoče zaključiti, da je stranka vložila tožbo v upravnem sporu, ni izkazana podlaga za nastanek na takšno tožbo vezane taksne obveznosti in s tem ne podlaga za izdajo plačilnega naloga za plačilo te sodne takse, ki ga je zato sodišče razveljavilo. Posledično je moralo predlog stranke za oprostitev ali odlog plačila sodne takse, naložene s tem plačilnim nalogom, zavreči.
trošarina - vračilo trošarine - obnova postopka - znesek, do katerega se davek ne odmeri - zavrženje tožbe
Iz 50. člena ZDavP-2 izhaja, da se davek ne odmeri, če le ta ne bi presegal 10 EUR, kot je to v obravnavani zadevi. Ker navedeni znesek, glede na njegovo zanemarljivost, tožniku ni naložen v plačilo, je mogoče zaključiti, da izpodbijana odločitev za tožnika nima nikakršnih posledic.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijska zemljišča - raba kmetijskih zemljišč - prepoved uporabe kmetijskih zemljišč za drug namen
Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve izhaja, da je tožnik na kmetijskih zemljiščih, katerih lastnik je, nasul gramoz in gramoz, pomešan z zemljino in kosi asfalta, na zemljiščih se nahajajo metrska drva, tam pa rastejo tudi gozdna drevesa različnih vrst. To pa pomeni, da tožnik spornih kmetijskih zemljišč ni uporabljal v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZKZ.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - podatki o kazenskih in predkazenskih postopkih zoper tretje osebe - upravni spor - tožena stranka
Čeprav tožnik v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti tožbe glede navedbe toženke, je sodišče štelo, da je smiselno tožil državo - Republiko Slovenijo, ter zato tožbe ni zavrglo, ampak jo je obravnavalo po vsebini.
Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, ko tožniku ni omogočil izpisa iz sodnih evidenc za tretje osebe oziroma podatkov o kazenskih in predkazenskih (sodnih) postopkih zoper tretje osebe. Ti podatki namreč pomenijo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ni bistveno, ali ima prosilec interes za pridobitev zahtevanih informacij, saj gre za pravico, ki pripada vsakomur, ne glede na razloge, zaradi katerih zahteva dostop do informacij. Pri presoji dopustnosti dostopa do zahtevanih informacij se tako osebnih ali stvarnih okoliščin na strani prosilca sploh ne sme upoštevati in se zahteve za dostop tudi ne presoja z vidika, za kakšen interes prosilca bodo služile zahtevane informacije, ampak je pomembno le, da je zahtevana informacija v skladu z ZDIJZ javna ter da ne gre za izjemo iz 6. člena ZDIJZ.
denacionalizacija - državljanstvo upravičenca do denacionalizacije - vpis v državljansko knjigo
Čeprav je v sodbi vojaškega sodišča res navedeno, da je bil tožničin oče jugoslovanski državljan, pa te navedbe zaradi izdane pravnomočne odločbe, v kateri je bilo ugotovljeno, da tožničin oče ni bil državljan LR Slovenije in FLRJ, ni mogoče upoštevati in tožničinega očeta ni mogoče vpisati v evidenco državljanov oziroma državljanstev Republike Slovenije. Če pa imenovanega ni mogoče vpisati v evidenco državljanov oziroma državljanstev Republike Slovenije, tudi ni mogoče uveljavljati izdaje potrdila o državljanstvu.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - deložacija
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča gre za pregled nad dejanskim stanjem in gibanjem prebivalstva. Izpodbijana odločba sama po sebi ne vpliva na morebitna nerešena premoženjskopravna razmerja tožnika s prejšnjo lastnico stanovanja, ki se rešujejo v posebnem sodnem postopku. Do tožnikovih navedb o domnevnih nepravilnostih v zvezi z deložacijo se tako sodišče v tem postopku posebej ne opredeljuje, ker je to stvar drugega sodnega postopka in ker tožnik v tem upravnem sporu ni predložil pravnomočne sodne odločbe glede morebitne nezakonitosti prisilne izselitve iz stanovanja, kar bi implicitno utegnilo pomeniti, da mu je bilo nezakonito preprečeno, da bi živel na navedenem naslovu.
ZUKSB člen 8, 8/8, 8/8-2. ZPos člen 12, 12/2. ZUP člen 144.
predčasna razrešitev člana upravnega odbora DUTB - nezdružljivost opravljanja funkcij - poslanec - skrajšani postopek
Organ je pravilno razlagal, da se nezdružljivost opravljanja funkcije poslanca z delom v nadzornem odboru gospodarske družbe nanaša (tudi) na članstvo v upravnem odboru delniške družbe (DUTB), kajti v enotirnem sistemu upravljanja delniške družbe je upravni odbor pristojen tudi za nadzor (nad izvajanjem poslov družbe) oziroma je glede na svoje pristojnosti tudi organ nadzora.
Zakonodajalec glede na posebnosti posamezne javne funkcije (lahko) različno ureja nezdružljivost (glede na oceno o potrebi po preprečitvi koncentracije oblasti in možnosti njene zlorabe), zato tožnik brez podlage zatrjuje kršitev splošnega ustavnega načela enakosti pred zakonom, ker nezdružljivost vseh javnih funkcij (za poklicne funkcionarje) s članstvom v upravnem odboru DUTB v svojstvu neizvršnega direktorja ni v zakonu urejena enako oziroma enotno.
Stanje stvari, relevantno za odločitev, je organ na podlagi uradnih podatkov poznal: da je bil tožnik tedaj poslanec in da je bil pred tem imenovan za neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB; ta dejstva pa tudi niso (bila) sporna. Nastop take dejanske situacije ustreza nastopu razloga za nezdružljivost opravljanja funkcije neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB v času trajanja mandata. Zato sodišče ne meni, da bi tožniku morala biti pred odločitvijo v zadevi dana možnost izjave in tudi ne sodi, da bi zaradi vodenja skrajšanega postopka bili kršeni določbi 22. člena URS o načelu enakega varstva pravic v postopku in 6. člena EKČP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - več enakovrednih sprejemnikov ponudbe - metoda javne dražbe
Zaradi okoliščine, da tožnik kot kupec gozda ni bil določen s strani prodajalke po metodi javne dražbe, glede prometa s predmetnim gozdom ni mogoče zaključevati, da je potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, kar pa je razlog za neodobritev pravnega posla (druga alinea tretjega odstavka 19. člena ZKZ). Postopanje, kot se ga je poslužil tožnik, ko je kot eden od predkupnih upravičencev izposloval od prodajalke sklenitev pogodbe v nasprotju z zakonom, predstavlja obid zakona. V posledici takega postopanja je tožnik uspel izposlovati sklenitev pogodbe, katere (ne)odobritev je v tej zadevi sporna, po ponudbeni ceni, namesto da bi bila pogodba sklenjena po na javni dražbi doseženi najvišji ceni.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost nepremičnine v času pridobitve - rušitev starega objekta - novogradnja - vrednost porušenega objekta - vštetje vrednosti porušenega objekta v vrednost kapitala ob pridobitvi - darilna pogodba - napačna uporaba materialnega prava
Dobiček iz kapitala je v določbah ZDoh-2 opredeljen kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, kot kapital pa (med drugim) nepremičnina, ne glede na to, ali je odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju.
Tožnica je na podlagi darilne pogodbe pridobljeno nepremičnino (zemljišče s stavbo) odtujila v spremenjenem stanju (zemljišče z novozgrajeno stavbo), zato sodišče ne sledi stališču, da po pridobitvi porušena stavba ni predmet odtujitve in se zato njena vrednost ne všteva v nabavno vrednost kapitala in s tem v vrednost kapitala ob pridobitvi. Kapital je bil pridobljen na podlagi darilne pogodbe, od katere davek na dediščine in darila ni bil odmerjen, zato se skladno z 98. členom ZDoh-2 za nabavno vrednost kapitala v času pridobitve šteje primerljiva tržna cena kapitala (zemljišča s stavbo) v času pridobitve.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - neupoštevanje znanih podatkov
Po določbah ZDavP-2, po katerih je za uporabo izrednega pravnega sredstva odprave odločbe po nadzorstveni pravici dovolj že kršitev materialnega prava, le-ta lahko ugotavlja tudi posredno, preko preverjanja, ali je dejansko stanje, ki je podlaga za odločitev o odmeri davka, ugotovljeno pravilno in skladno z določbami materialnega prava.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - izvor premoženja - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - gotovina - posojilna pogodba
Za potrebe davčnega postopka ni dovolj dokazovati zgolj obstoja neke pogodbe (v tem primeru posojilne), pač pa, da je do realizacije te pogodbe tudi dejansko prišlo. V danem primeru namreč ne gre zgolj za obligacijsko-pravni pogodbeni odnos med dvema fizičnima osebama. Ker gre za davčni postopek, je prisoten tudi javni interes, ki je v tem, da naj se pripadajoči davek pobere oz. izterja, utaje davkov pa preprečijo.
Dokazno breme je na strani davčnega zavezanca, ki mora po določbi prvega odstavka 76. člena ZDavP-2 za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze. Vrsta dokaznih sredstev je v določenem obsegu omejena že z naravo davčnega postopka oziroma določbami materialnih predpisov, posamezni poslovni dogodki se priznavajo le, če temeljijo na verodostojnih listinah. Pri tem je 76. člen ZDavP-2 potrebno razumeti tako, da mora davčni zavezanec predložiti dokaze, ki so v njegovi sferi, to je tiste, s katerimi razpolaga oziroma bi moral razpolagati, saj so tožniku ti dokazi bistveno lažje dostopni kot davčnemu organu.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 96, 203. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 357.
obračun uvoznih dajatev - carinski dolg - nastanek carinskega dolga - zaključek carinskega postopka - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - prevoznik
V konkretnem primeru je tožnik nedvomno prejel tudi tranzitno deklaracijo, saj ne bi mogel zapustiti proste cone v Kopru, kolikor ne bi predložil dokumentov, ki jih navajata oba carinska organa, med katerimi je tudi tranzitna deklaracija.V nasprotnem primeru tožniku carinski delavec ne bi dovolil izstopa blaga iz proste cone (ne bi dvignil zapornice). Tožnik je vedel, da je bilo blago v skupnostnem tranzitnem postopku, zato je podana prevoznikova odgovornost za carinski dolg, ki je nastal z nezakonito odstranitvijo blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, izpod carinskega nadzora. Zato je v skladu z členom 213 CZS, če obstaja za isti carinski dolg več dolžnikov, tako kot v obravnavanem primeru, tožnik kot prevoznik solidarno zavezan k plačilu tega dolga.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 13, 92, 96, 203. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 366.
obračun uvoznih in drugih dajatev - tranzitni postopek - zaključek tranzitnega postopka - tranzitna deklaracija
Tožnik ni predložil dokazila o zaključku tranzitnega postopka, v skladu z določbama 365. člena in prvega odstavka 366. člena Izvedbene uredbe, zato je carinski organ zaključil, da tranzitni postopek po navedeni deklaraciji ni zaključen v skladu z členom 92 CZS. Tožnik kot glavni zavezanec ni izpolnil obveznosti po prvem odstavku 96. člena CZS, zato je zanj nastala obveza plačila carinskega dolga.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - stanje nepremičnine ob vračanju - odškodnina - oblika odškodnine
Pravilen je zaključek prvostopenjskega organa, da je za zemljišče mogoče priznati le odškodnino, ker je podana ovira za vračilo v naravi po drugem odstavku 32. člena ZDen; tako gostinski vrt kot parkirišče predstavljata vrsti objektov v smislu 2. člena ZGO-1. Obstoj ovire po drugem odstavku 32. člena ZDen se presoja glede na stanje nepremičnine ob vračanju – torej, ali je v času vračanja na zemljišču dejansko objekt, ki ni v lasti upravičenca.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - konkurenčni operater
Toženka je zahtevo tožnika pravilno zavrnila, ker tožnik svojega pravnega interesa za vstop v postopek ni izkazal. Tožnik s svojimi navedbami ne izkazuje nobene svoje pravne koristi, temveč zgolj interes, da se družbi A. naloži takšne obveznosti oziroma konkretno, da določi takšno najvišjo ceno zaključevanja klicev v javnem mobilnem omrežju, ki bo tudi tožniku kot konkurenčnemu operaterju omogočila ekonomsko učinkovito nastopanje na tem trgu. Tožnik s svojimi navedbami v tem postopku zasleduje dejanski, ekonomski interes in ne pravnega. Tožnik ne more trditi, da je z regulacijo drugega operaterja omejen v svojih pravicah, res pa je, da lahko regulacija operaterja, s katero je tožnik pogodbeno povezan, vpliva na višino dobička, ki ga tožnik pridobiva pri izvajanju njegove gospodarske dejavnosti na trgu.
Tožnik je bil tisti, ki bi moral vse svoje trditve, s katerimi je utemeljeval vstop v konkretni postopek, ne samo jasno in določbo navesti, temveč tudi izkazati, toženka pa ga zato ni bila dolžna pozivati k dopolnitvi, temveč je njegovo vlogo, za katero je smatrala, da je popolna, pravilno obravnavala po vsebini.
ZDDV-1 člen 63. ZDDPO-2 člen 12, 29. ZDoh-2 člen 48.
DDV - davek od dohodkov iz dejavnosti - davčno priznani odhodki - odvetnik - zastopanje strank v sodnih postopkih - verodostojna knjigovodska listina
Tožnik je v letu 2009 kot odvetnik zastopal stranke v odškodninskih zahtevkih proti zavarovalnicam. Račune je izdajal fizičnim osebam, ki jih je zastopal v odškodninskih sporih z zavarovalnico v višini stroškov, ki jih je priznala zavarovalnica po odvetniški tarifi, nato pa je nakazal odškodnino za stranke družbama, pri čemer ni bilo izdanega nobenega računa, kljub temu, da je tožnik z navedenima družbama imel sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov.
Davčni organ tožniku ni priznal odhodkov in tudi ne pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, saj je ugotovil, da gre za presplošen in nepopoln opis storitve na računih, tožnik pa tudi sicer z listinami ni izkazal, da so bile storitve dejansko tudi opravljene. Glede na navedeno davčni organ v skladu s 63. členom ZDDV-1 utemeljeno tudi ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV, ki ga je tožnik uveljavljal na podlagi predhodno navedenih računov.
DDV - davek od dohodkov iz dejavnosti - davčno priznani odhodki - verodostojna knjigovodska listina - izkazanost poslovnega dogodka
Zavezanci za davek morajo davčnemu organu z verodostojnimi knjigovodskimi listinami dokazati, da je poslovni dogodek v poslovnih knjigah resnično izkazan. Knjigovodske listine morajo biti sestavljene tako, da oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, lahko razbere vsebino poslovnega dogodka in morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno.
ZBPP člen 30. ZOdvT člen 23, 23/1, 23/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - razlaga odvetniške tarife - zakonski spor - spor iz razmerij med starši in otroki - bistvena kršitev pravil postopka
Razlogi izpodbijanega sklepa so v nasprotju, saj na eni strani organ za BPP ugotavlja, da glede na merila iz 23. člena ZOdvT niso izkazane okoliščine (ob upoštevanju dohodkov pravdnih strank), ki bi upravičevale določitev višje vrednosti spora (iz česar bi se dalo sklepati, da organ presoja izpolnjevanje pogojev oziroma meril po prvem odstavku 23. člena ZOdvT), na drugi strani pa ugotavlja, da zadeve, za katero je bila prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni mogoče okvalificirati kot zakonski spor po prvem odstavku 23. člena ZOdvT, temveč kot spor iz razmerij med starši in otroki po drugem odstavku 23. člena ZOdvT, po katerem vrednost spora znaša 1.500,00 EUR. Ker morajo biti v obrazložitvi upravne odločbe (ali sklepa) razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank, jasni in natančni, saj je le tako možen preizkus zakonitosti odločitve, je organ za BPP z opisanim razlogovanjem kršil pravila postopka ter je že iz tega razloga izpodbijani sklep nezakonit in ga je treba odpraviti.
trošarina - vračilo trošarine - obnova postopka vračila trošarine - interno pretakališče - pomanjkljivo vodenje evidenc - subjektivni rok - izdaja sklepa v subjektivnem roku
Pri presoji obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, ki se v obravnavanem primeru subsidiarno uporablja, je bistveno vprašanje, ali bi sporna okoliščina (nevodenje predpisanih evidenc), če bi bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, lahko pripeljala do drugačne odločbe o stvari. Gre za presojo kvalificiranosti, in ne gre za vprašanje, ali okoliščina, ki se upošteva kot razlog za obnovo postopka, tudi v resnici obstaja.
Zapisnik o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora je bil izdan 16. 4. 2012 in tožniku vročen 25. 4. 2012. Izpodbijani sklep pa je bil izdan 25. 9. 2012, kar pomeni, da je bil izdan v okviru predpisanega šest-mesečnega subjektivnega roka.