dohodnina - odmera akontacije dohodnine - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - neupoštevanje znanih podatkov
Po določbah ZDavP-2, po katerih je za uporabo izrednega pravnega sredstva odprave odločbe po nadzorstveni pravici dovolj že kršitev materialnega prava, le-ta lahko ugotavlja tudi posredno, preko preverjanja, ali je dejansko stanje, ki je podlaga za odločitev o odmeri davka, ugotovljeno pravilno in skladno z določbami materialnega prava.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - več enakovrednih sprejemnikov ponudbe - metoda javne dražbe
Zaradi okoliščine, da tožnik kot kupec gozda ni bil določen s strani prodajalke po metodi javne dražbe, glede prometa s predmetnim gozdom ni mogoče zaključevati, da je potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, kar pa je razlog za neodobritev pravnega posla (druga alinea tretjega odstavka 19. člena ZKZ). Postopanje, kot se ga je poslužil tožnik, ko je kot eden od predkupnih upravičencev izposloval od prodajalke sklenitev pogodbe v nasprotju z zakonom, predstavlja obid zakona. V posledici takega postopanja je tožnik uspel izposlovati sklenitev pogodbe, katere (ne)odobritev je v tej zadevi sporna, po ponudbeni ceni, namesto da bi bila pogodba sklenjena po na javni dražbi doseženi najvišji ceni.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - tožba delodajalca - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Pri odločanju o začasni odredbi je relevantna presoja, ali bi tožniku nastala težko popravljiva škoda. V konkretnem primeru so tako relevantne le tiste navedbe, ki se nanašajo na nastanek težko popravljive škode tožniku, ne pa navedbe glede nastanka škode delavcu, ki bi bil zaposlen pri tožniku. Tožnik nastanek škode utemeljuje s tem, da bi brez začasne odredbe ostal brez dobrega delavca, za katerega je bilo izdano delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta. S tem pa težko popravljive škode, ki naj bi nastala njemu, ni izkazal, saj ni izkazal, da do pravnomočne odločitve nihče drug razen tujca, na katerega se nanaša izpodbijani sklep, ne bi mogel opraviti predvidenega dela.
tujec - dovolitev zadrževanja - prenehanje dovolitve zadrževanja - predložitev dokumentov - sum poskusa izognitve odstranitvi iz države - izdaja posebne odločbe
Razlog za prenehanje dovolitve zadrževanja iz 4. alineje prvega odstavka 74. člena ZTuj-2 se nanaša le na primer, ko je bila tujcu naložena predložitev dokumentov zaradi suma, da se bo poskusil izogniti odstranitvi iz države.
Sodišče se ne strinja s stališčem, da je glede na določilo 74. člena ZTuj-2 možno izdati posebno odločbo in stranko napotiti na upravni spor v roku 8 dneh le v primeru, ko gre za prenehanje razlogov za dovolitev zadrževanja. Kot je razvidno iz zakonodajnega gradiva oziroma Poročevalca DZ, kjer je obrazložena sprememba 74. člena ZTuj-2, je izdaja individualnega pravnega akta z možnostjo pravnega sredstva predvidena za vsa prenehanja dovolitve zadrževanja. Iz tega se da sklepati, da se posebna odločba izda v primerih iz vseh alinej prvega odstavka 74. člena ZTuj-2.
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da tožnik zahteva spremembo podatkov, ki so v zemljiškoknjižnem katastru nastali pri njegovi parc. št. 3383/2 z vrisom parc. št. *52 in 3383/3. Pri preverjanju podatkov je organ prve stopnje na podlagi pregleda arhiva zemljiškoknjižnega katastra ugotovil, da tožnikova zahteva za spremembo ni utemeljena. V izpodbijani odločbi se organ sklicuje na arhivsko gradivo, pri tem pa ne navaja konkretnih podatkov, iz katerih bi moral biti razviden nastanek parcel, vrisanih v letu 2003, in niti njihova izmera. Teh podatkov pa tudi ni v upravnih spisih. Zato sodišče preizkusa pravilnosti dejanskega stanja, ugotovljenega v izpodbijani odločbi, ki mu tožnik ugovarja, ne more preizkusiti, zaradi česar je izpodbijano odločbo odpravilo.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 12, 68, 220, 220/2, 220/2-b.
carina - obračun uvoznih dajatev - TARIC koda - uvrstitev blaga - česen - zavezujoča tarifna informacija
Zavezujoča tarifna informacija (ZTI) pokriva samo takšno blago, kot je v njej opisano, njen imetnik pa mora biti sposoben dokazati, da prijavljeno blago ustreza blagu, ki je predmet ZTI. V konkretnem primeru pa je bilo v ZTI navedeno, da gre za enostročni česen z botaničnim imenom "Allium ampeloprasum", ki ga sestavlja ena sama glavica s premerom približno 60 mm ali več, ki je precej težji in večji od navadnega česna in je bolj podoben poru, zaradi česar se tudi uvršča pod druge čebulice, med tem ko je bilo blago, ki je bilo predmet uvoza, "sveži česen (Allium sativum) v obliki glavice premera približno 30 mm, brez ločenih strokov z lupino rožnate barve. Tožena stranka je zato glede na opravljeno DNA analizo, uvoženo blago pravilno uvrstila kot navadni česen (Allium sativum).
Točka b. drugega odstavka 220. člena CZS se v skladu z ustaljeno sodno prakso uporabi samo, če so pristojni organi sami ustvarili podlago za pričakovanje zavezanca. Tako lahko samo napake, ki so posledica ravnanja pristojnih organov in jih zavezanec ni mogel odkriti, ustvarijo pravico, da ne pride do naknadne izterjave uvoznih terjatev, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj je bila ZTI izdana na podlagi napačnih podatkov, ki jih je posredoval deklarant oziroma sam tožnik.
ZBan-1 člen 337, 347, 347/1, 350a, 353a. ZUS-1 člen 4.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - imetnik podrejenih obveznic - aktivna ligitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode
Tožnik kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izrečeni izredni ukrep, z ozirom na specialno ureditev v ZBan-1, nima možnosti, da zahteva presojo zakonitosti odločbe kot upravnega akta v smislu določb ZUS-1. Ima pa možnost, da toži in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena ZBan-1. Delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih toženke, lahko po navedeni določbi zahtevajo od toženke povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bil izrečen. Sodno varstvo se v tem primeru sicer omejuje na povrnitev škode, kar pa še ne pomeni, da sodnega varstva ni, oziroma da ni ustrezno. Niti Ustava niti ZUS-1 namreč ne pogojujeta drugega sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavila v upravnem sporu. Pomembno je, da je sodno varstvo učinkovito, kar pomeni, da se z njim na učinkovit način varujejo pravice in interesi prizadetih oseb. Vendar ne njihove pravice in interesi nasploh, temveč le v tistem delu, v katerem so prizadeti z odločbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
Tožnik ni izkazal izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1, zato je tožena stranka njegovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev revizije zavrnila skladno s 24. členom ZBPP.
ZGO-1 člen 152. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za "Podeželje občine Izola" člen 30, 32. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Sporna gradnja ni enostavni objekt v smislu Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, saj se nahaja v varovanem območju naravne in kulturne dediščine, za njegovo gradnjo pa si investitor ni pridobil kulturnovarstvenega soglasja (6. člen Uredbe). Tožena stranka se je zato pri presoji dopustnosti gradnje utemeljeno oprla na določbe PUP, ki pa gradnje na območju kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo izven ureditvenega območja naselja, v nobenem primeru ne dopušča. Gradbeni inšpektor je zato v konkretnem primeru utemeljeno izrekel ukrep iz 152. člena ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - prepozna pritožba
Med strankama ni sporno, da je tožnik prekoračil rok za vložitev pritožbe in predloga za vrnitev v prejšnje stanje, zato je njegovo pričakovanje, da bo s pritožbo uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Tožena stranka je zato njegovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
odločitev tožene stranke, da je tožnik dolžan povrniti z brezplačno pravno pomočjo izplačane stroške postopka v višini, ki presega znesek, ki ga je prejel na podlagi sodbe v zadevi, v kateri je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, je nezakonit.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
Tožnica in A.A. sta v pravdnem postopku, v katerem jima je bila dodeljena BPP, sklenili sodno poravnavo, v kateri sta se dogovorili, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka ter na njeni podlagi (med drugim) prejeli 200,00 EUR. Glede na povsem enotno sodno prakso sta zato postali glavni zavezanki za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za BPP. Takšna razlaga je tudi v skladu z namenom BPP, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Gre torej za institut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim strankam in ne avtomatičnega pokrivanja vseh stroškov postopka socialno šibkim osebam ne glede na izid postopka, za katerega je BPP dodeljena.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - predmet davčne izvršbe - več predmetov davčne izvršbe - en izvršilni naslov
Zaradi zagotovitve uspešne izterjave davka, kot absolutno prednostne obveznosti pred ostalimi dospelimi obveznostmi davčnega zavezanca, je tudi v skladu z ZDavP-2 istočasna uporaba večih predmetov izvršbe zoper istega davčnega zavezanca ter na podlagi istega izvršilnega naslova, vse z namenom hitrejše in uspešnejše izterjave davčnih obveznosti. Zaradi preprečitve morebitnega dvojnega plačila davka pa ima davčni organ obvezo, da na podlagi prvega odstavka 155. člena ZDavP-2 po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je davek plačan.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 298, 298/2.
inšpekcijski postopek - izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep, izdan na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP, s katerim je bilo tožnici naloženo plačilo denarne kazni, zagrožene s sklepom o dovolitvi izvršbe, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V obravnavanem primeru zaradi sklenjene poravnave, s katero je tožnica pristala, da nosi svoje stroške postopka, terjatev do nasprotne stranke ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na RS v skladu z določbo 46. člena ZBPP. S tem pa je tožnica glede na povsem enotno sodno prakso postala glavna zavezanka za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za BPP, v celotni višini izplačanih stroškov.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - subrogacija terjatve v korist države
V pravdnem postopku, v katerem je bila tožniku dodeljena BPP, je tožnik delno uspel in pridobil premoženje, nasprotni stranki pa je bilo naloženo plačilo stroškov postopka, ki so bili tožniku v celoti izplačani. Upoštevaje določbe ZBPP je zato dolžan povrniti tako znesek, ki ga je prejel od nasprotne stranke iz naslova stroškov postopka, kot tudi razliko do celotnih izplačanih stroškov BPP.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - stečaj nosilca rudarske pravice - pravnomočnost stečaja
Besedna zveza "pravnomočnost stečaja" iz prve alineje prvega odstavka 60. člena ZRud-1 ne pomeni pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka, pač pa pravnomočnost sklepa o zaključku stečajnega postopka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - obvezna razlaga
Glede odmika opornega zidu se sodišče strinja s toženko, da je določbo 5.e člena PUP treba uporabiti tako, da velja odmik, ki je določen za ograje (0,5 m od parcelne meje), tudi za oporni zid. Navedena določba tega sicer res ne določa nedvoumno, vendar je bila nejasnost odpravljena z obvezno razlago in tehničnim popravkom 5.e člena PUP (Uradni list RS, št. 30/12), iz katerih izhaja, da „veljajo predpisani odmiki tudi za oporne zidove".
ZVO-1 člen 68, 68/1, 71, 73, 172. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje člen 3, 3/1.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - obstoječa naprava - nova naprava - sodelovanje javnosti - presoja vplivov na okolje
Tudi spremenjena ureditev opredelitve obstoječe naprave ne more biti podlaga za legalizacijo naprave po bistveno poenostavljenem postopku, če obratovanje naprave ni imelo pravne podlage v pravni ureditvi oz. če gre za obratovanje v obsegu, za katero ni bilo izdano ustrezno dovoljenje.
Presoja vplivov na okolje je bila po uveljavitvi ZVO, tj. od leta 1993 dalje, obvezna tudi za naprave, za katere ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Iz sodbe Sodišča EU v zadevi C-199/04 pa je jasno razvidno, da je po stališču Evropske komisije presoja vplivov na okolje potrebna tudi pri zamenjavi goriva v cementarni.
Materialno pravo, ki ureja kakovost zraka, upošteva tudi omejitve, ki se nanašajo na dnevne in urne mejne vrednosti zdravju nevarnih snovi. Zato je te vrednosti treba upoštevati tudi pri ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka.
Glede na ugotovljeno kaznivo dejanje in njegov opis, kot izhaja iz kazenske sodbe, ne gre za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim bi bil tožnik upravičen zahtevati odškodnino po ZOZKD (zoper tožnika ni bila uporabljena sila, niti ni prišlo do neposrednega napada na njegovo življenje in telo). Po presoji sodišča je zato za odločitev nepomembna tudi tožbena navedba, da naj bi imel storilec pri vlomu pri sebi kramp in nože. Nasilno naklepno dejanje v smislu ZOZKD bi bilo namreč storjeno le, če bi bila omenjena sredstva uporabljena proti tožniku in s tem proti njemu storjeno dejanje, zaradi katerega bi utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine. Česa takega pa tožnik ne zatrjuje.