gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - obvezna razlaga
Glede odmika opornega zidu se sodišče strinja s toženko, da je določbo 5.e člena PUP treba uporabiti tako, da velja odmik, ki je določen za ograje (0,5 m od parcelne meje), tudi za oporni zid. Navedena določba tega sicer res ne določa nedvoumno, vendar je bila nejasnost odpravljena z obvezno razlago in tehničnim popravkom 5.e člena PUP (Uradni list RS, št. 30/12), iz katerih izhaja, da „veljajo predpisani odmiki tudi za oporne zidove".
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - med gradnjo nastale spremembe - neskladna gradnja
Za neskladno gradnjo ne gre le v primeru spremembe lokacijskih pogojev, ampak v primeru spremembe vsakršnih pogojev, ki so kot taki določeni z izdanim gradbenim dovoljenjem.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - vročitev odločbe
Prvostopenjski upravni organ je tožniku izročil gradbeno dovoljenje, zato je treba v konkretnem primeru šteti (ne more biti namreč v tožnikovo škodo, če organ ni zahteval podrobnejše utemeljitve prošnje za pridobitev odločbe ali pa tega ni vpisal v zapisnik), da je tožnik prejel sporno gradbeno dovoljenje kot oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku, pa ji ta možnost ni bila dana, zato ji je upravni organ odločbo tudi vročil.
Glede na ugotovljeno kaznivo dejanje in njegov opis, kot izhaja iz kazenske sodbe, ne gre za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim bi bil tožnik upravičen zahtevati odškodnino po ZOZKD (zoper tožnika ni bila uporabljena sila, niti ni prišlo do neposrednega napada na njegovo življenje in telo). Po presoji sodišča je zato za odločitev nepomembna tudi tožbena navedba, da naj bi imel storilec pri vlomu pri sebi kramp in nože. Nasilno naklepno dejanje v smislu ZOZKD bi bilo namreč storjeno le, če bi bila omenjena sredstva uporabljena proti tožniku in s tem proti njemu storjeno dejanje, zaradi katerega bi utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine. Česa takega pa tožnik ne zatrjuje.
Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe, izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev odločbe vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno odločitev. To v obravnavanem primeru pomeni, da morajo biti okoliščine, pomembne za odločitev, razvidne iz opisa dejanskega stanja v obrazložitvi odločbe. Ob upoštevanju kriterijev, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku, pa mora obrazložitev vsebovati tudi utemeljitev okoliščin, ki se nanašajo na neizpolnjevanje pogoja iz petega oz. šestega odstavka 88. člena ZK-1, predvsem glede povratništva, morebitnih kazenskih postopkov, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehe pri zdravljenju odvisnosti in pogoje za vključitev v življenje na prostosti.
javni uslužbenec - javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta - razpisni pogoji - sodna presoja zakonitosti odločitve
Sodna presoja zakonitosti izbire glede pogojev oz. kriterijev za izbiro javnih uslužbencev je, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani, zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - mediacija - dogovor glede stroškov postopka
Ker se pravdni stranki nista ničesar dogovorili glede stroškov postopka mediacije, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka. Tožnica se je tako odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka ter s tem preprečila subrogacijo v korist države. Zato je tožnica, ki je v predmetnem postopku delno uspela in tudi že pridobila del premoženja oziroma denarja, postala glavna zavezanka za vračilo stroškov, dodeljenih iz naslova brezplačne pravne pomoči, in sicer do celotne višine izplačanih stroškov.
dohodnina - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - rok za uveljavitev olajšave
Posebno davčno olajšavo za družinske člane po poteku predpisanega roka ni več mogoče uveljavljati, saj je njeno uveljavljanje omejeno (le) na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna dohodnine.
ZLD člen 5, 6, 9, 10, 21, 21/1, 22, 22/2. ZZ člen 20. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti člen 33, 33/1, 33/1-1.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - lekarna na območju druge občine - soglasje ustanovitelja - stvarna legitimacija - zavrženje vloge za verifikacijo lekarne
Tožničine vloge toženka ne bi smela zavreči iz razloga, ker tožnica ni upravičena oseba oziroma ker nima stvarne legitimacije v smislu 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Tožnica namreč lahko vloži vlogo za verifikacijo nove lekarne oziroma podružnice za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju druge občine. Toženka pa tudi ni imela zakonite podlage, da bi vlogo zavrgla zato, ker je tožnica ni ustrezno dopolnila. Iz obrazložitve namreč ne izhaja, da bi toženka uporabila drugi odstavek 67. člena ZUP.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - izpolnjevanje obveznosti po davčnih predpisih
Davčni organ je prvostopenjskemu organu poslal dopis, v katerem je navedeno, da davčni zavezanec A. d.o.o. ni predložil REK obrazcev za vse zaposlene na predpisan način in v predpisanih rokih, da nima poravnanih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, da ni predložil REK-1 obrazcev za izplačilo plač za določene mesece, da ima neporavnane obveznosti v skupni višini 8.226,64 EUR, da ni zaprosil za njihov odlog, odpis ali obročno plačilo ter da je bil kaznovan z globo zaradi prekrška, ker ni oddal obračuna predvidene davčne osnove za leto 2012. Sporno v zadevi je, ali je navedeno lahko razlog za domnevo, da se sam tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS. Po mnenju sodišča je takšen sklep preuranjen. Prvostopenjski organ namreč ni zbral dovolj dokazov za osebno krivdo tožnika. Omenjena gospodarska družba, v kateri so bile zaznane kršitve, tudi ni več tožnikova, saj jo je prodal. Toženka pa tudi ni utemeljila, da oziroma kako zdajšnje bivanje tožnika v Sloveniji, ko je zaposlen kot gradbeni delavec, ko delo opravlja vestno in spoštuje delovno zakonodajo ter ima namen dolg solidarnostno plačati iz zaslužka, pridobljenega v Sloveniji, vzpostavlja domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - načelo zakonitosti - sprememba pravnega predpisa
Če je vloga vložena v času veljavnosti predpisa, ki določeno pravico stranki priznava, predpis pa je bil do odločitve v zadevi razveljavljen ali odpravljen, stranki ni mogoče izdati odločbe na temelju predpisa, ki je veljal ob vložitvi vloge. Taka odločba namreč v času izdaje odločbe ne bi imela zakonitega temelja, razen če zakon določa, da se postopki končajo po prejšnjem predpisu.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34.
GERK - vpis GERK v evidenco kmetijskih gospodarstev - prekrivanje GERK-ov - pravica do uporabe zemljišča
Ker sta oba nosilca kmetijskih gospodarstev izkazala pravico do uporabe spornih zemljišč, in ker se nista mogla sporazumeti o uporabi teh zemljišč, je upravni organ ravnal pravilno, ko je odločil, da se pri obeh nosilcih vpiše prekrivajoča GERK-a.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - zatečeni begunec - informacije o stanju v izvorni državi - prosilec iz Ukrajine
Kadar prosilec svojo prošnjo opira na trditve, s katerimi utemeljuje status zatečenega begunca, okoliščine, zakaj je zapustil izvorno državo, za presojo izpolnjenosti pogojev za priznanje statusa begunca niso pomembne. Pri priznanju statusa zatečenega begunca gre namreč prav zato, da utemeljen strah pred preganjanjem oziroma utemeljena nevarnost, da prosilec utrpi resno škodo, temeljita bodisi na novih okoliščinah, ki so nastale po zapustitvi izvorne države, bodisi po pomembni zaostritvi že obstoječega stanja v izvorni državi, do katerega je prišlo v času, ko je bil prosilec že v tujini.
Kriterij po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZMZ je izpolnjen samo takrat, ko prosilec zatrjuje take dejanske okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja, ter v primeru, ko bi sicer navedbe prosilca lahko pomenile preganjanje, vendar je na podlagi dejstev in okoliščin iz pete do osme alineje 23. člena ZMZ očitno, tj. na prvi pogled jasno, da v konkretnem primeru ne more iti za preganjanje. Ker sta tožnici navajali tudi takšne okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje oziroma resno škodo, kot jo določa 28. člen ZMZ, je toženka napačno uporabila določbe pospešenega postopka. Po presoji sodišča bi morala s tožnicama opraviti osebni razgovor, v katerem bi morala razčistiti vse za odločitev relevantne okoliščine, tožnicama omogočiti, da v podkrepitev svojih trditev predlagata izvedbo dodatnih dokazov, ter po potrebi izvesti dodatne poizvedbe glede razlogov, s katerimi tožnici izpodbijata zaključek toženke, da prošnje za mednarodno zaščito nista vložili v najkrajšem možnem času.
Toženka ni imela podlage za neupoštevanje s strani tožnic predloženega poročila Konzorcija za raziskovanje mednarodnih migracij z naslovom Trendi trgovine z ljudmi v Ukrajini iz maja 2013 z (edinim) argumentom, da sama razpolaga z novejšim poročilom, glede na to, da je bilo v izpodbijani odločbi upoštevano poročilo o trgovini z ljudmi v Ukrajini, ki ga je izdalo ameriško zunanje ministrstvo junija 2013. Takšen časovni razmik zgolj enega meseca med obema poročiloma namreč ni bistven oziroma ne more predstavljati razloga za neupoštevanje zgolj en mesec starejšega poročila.
ZBan-1 člen 330, 330/2, 347, 347/1, 350 a, 352, 353. ZUP člen 229, 229/2.
Banka Slovenije - nadzor nad bankami - odločba o izrednih ukrepih - stranka v postopku - zavrženje zahteve za vročitev odločbe
Tožnikom kot delničarjem oziroma upnikom kvalificiranih obveznosti banke ZBan-1 udeležbe v postopku nadzora ne omogoča. Iz tega razloga tudi do vročitve zahtevanih odločb niso upravičeni.
Skladno s 6. členom ZVPNPP za zavajajočo opustitev ne gre le v primeru, če so bistvene informacije izpuščene, ampak tudi takrat, če podjetje nejasno ali nerazumljivo navede bistvene informacije. Za zavajajočo opustitev ter za prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse zadostuje že zgolj to, da bi taka praksa utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, in torej sploh ni potrebno, da bi potrošnik odločitev o poslu že sprejel.
V konkretnem primeru so bile bistvene informacije pri oglaševanju napisane na nejasen način, saj so bile v tiskanih medijih in na panojih navedene v tako drobnem tisku, da jih je komaj mogoče prebrati. Prav tako je bilo na spletnih straneh šele s postavitvijo na „?“ možno izvedeti za dodatne pogoje, kar pomeni, da ti niso bili avtomatično razvidni brez dodatne aktivnosti. Zato je prvostopenjski organ utemeljeno izdal izpodbijano odločbo. V njenem izreku je zelo podrobno in konkretno navedeno, da se prepoveduje oglaševanje, kot je opisano, in to v tiskanih medijih, na obcestnih tablah in preko spletnih strani. Dovolj natančno je torej opisano, kaj mora zavezanec storiti.
izvršba - sklep o izvršbi - ugovor dolžnikovega dolžnika
Dolžnikov dolžnik lahko v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od sprejema sklepa. Tudi po presoji sodišča pa tožeči stranki ni uspelo dokazati, da obstojijo ovire za izvedbo rubeža terjatve.
ZTuj-2 člen 124, 124/1, 124/1-2, 128, 128/1, 128/1-7. URS člen 54, 54/1. EKČP člen 8. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1, 9, 9/1, 12, 12/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - združitev z mladoletnim otrokom državljanom slovenije - izvrševanje kaznivih dejanj - pravica do stikov - pravica do družinskega življenja
Sodišče je tožbi ugodilo, ker je toženka nepravilno uporabila materialno pravo pri odločanju o prošnji za začasno prebivanje, ko gre za združevanje družine, in sicer tožnika z njegovim mladoletnim sinom, ki je državljan Slovenije. Nepravilno je namreč njeno stališče, da tehtanje dveh nasprotujočih si dobrin, to je pritožnikove resne in dejanske nevarnosti za javni red na eni strani ter njegove pravice do družinskega življenja v RS na drugi strani, ni potrebno glede na določbo prvega odstavka 124. člena ZTuj-2. Takšno stališče pomeni napačno razlago in uporabo navedene določbe ZTuj-2, pravice do zasebnosti v smislu družinskega življenja iz 35. člena in prvega odstavka 54. člena Ustave ter 8. člena EKČP. EKČP namreč ne določa, da so avtomatično dopustne tiste omejitve pravice do družinskega življenja, ki so določene z zakonom države podpisnice, ampak predpisuje kumulativno dva pogoja: omejitev mora biti določena z zakonom in hkrati mora biti nujna v demokratični družbi zaradi razlogov, naštetih v drugem odstavku 8. člena EKČP. Toženka pa je pri odločitvi upoštevala samo prvi pogoj.
Statut Univerze v Mariboru člen 160, 161. ZASP člen 101.
visoko šolstvo - znanstveni naziv - odvzem znanstvenega naziva - pogoji za odvzem znanstvenega naziva - kršitev avtorskih pravic
Tožeča stranka je bila zaposlena v bolnišnici, zaradi česar področje dela, ki ga je opravljala, tudi če bi šlo za avtorstvo, ne predstavlja kršitev avtorskih pravic posameznikov, ki so navedene podatke zbirali, saj se pravica avtorja na avtorskem delu, ustvarjenem v delovnem razmerju, prenese na delodajalca za dobo 10 let od dokončnega dela, če s pogodbo ni drugače določeno. Imetnik materialnih avtorskih pravic in drugih pravic avtorja na standardih in navodilih za delo bolnišnice, v kolikor imajo lastnost avtorskega dela, je torej delodajalec, prizadeta stranka pa je imela dovoljenje delodajalca, da podatke, ki so se zbirali, uporabi.
upravni postopek - skrb za dostojanstvo organa - žalitev organa in uradne osebe - denarna kazen
Iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožnik v vsebini svojih vlog navajal izraze in besedne zveze, ki hudo žalijo organ in uradno osebo. To pa daje podlago za zaključek, da gre za poseg v dostojanstvo organa.
ZKme-1 člen 7. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 35, 35.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča - zakup zemljišča
Tožnica ni izkazala, da ima v zakupu kmetijska zemljišča, kar pomeni, da ni izkazala pravice do uporabe teh zemljišč. Zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je omenjena zemljišča izbrisal iz registra kmetijskih zemljišč.