denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - obseg škode - poškodbe zobovja - poškodba mišičja vratne hrbtenice - predhodna poškodba oškodovanca - pravična denarna odškodnina - višine denarne odškodnine
Zakon ne pozna začasne skaženosti in duševne bolečine zaradi začasne skaženosti niso priznane kot posebna oblika pravno priznane škode, lahko pa se jih upošteva kot eno od nevšečnosti v okviru škode zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem.
Bistvo pritožbe je v graji dokazne ocene sodišča prve stopnje, ker meni, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da pri obdolžencu ni podanega subjektivnega zakonskega znaka, to je direktnega naklepa za očitano mu kaznivo dejanje.
najemna pogodba - posojilna pogodba - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - priča - verodostojnost priče - ocena verodostojnosti priče
Okoliščina, da naj bi priče prihajale iz toženkine „sfere“ (kot izpostavlja pritožba), jim (sama za sebe) verodostojnosti ne jemlje, dejstvo, da so o določenih okoliščinah izvedeli od nje (in jih niso zaznali sami) pa ne dokazne vrednosti.
Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, ali je tožena stranka, ki je prevozniku oddala blago za prevoz, kot prodajalec tudi pošiljatelj v smislu petega odstavka 110.a člena ZPCP-2 in kot taka solidarno odgovorna za plačilo voznine.
OZ ne razlikuje med osebo, ki je sklenila prevozno pogodbo s prevoznikom, in osebo, ki prevozniku preda blago za prevoz, temveč šteje, da gre za isto osebo.
Ne glede na to, ali kupec prevozno pogodbo sklene sam ali preko posrednika, je ključno, da v nobenem od navedenih primerov prodajalec, ki blago preda prevozniku, ni v nobeni obligacijsko pravni zvezi z razmerjem iz prevozne pogodbe in po vsej verjetnosti tudi ni seznanjen z notranjim razmerjem med kupcem in prevoznikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00019202
ZPP člen 7, 285, 286, 286/4, 354, 354/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125.
posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - menica - menična izjava - bianco menica - menično poroštvo - pooblastilo za izpolnitev menice - trditvena podlaga - prekluzija - prepozne trditve - spremenjene trditve stranke - kasnejša sprememba trditev - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo - ponovljeni postopek pred sodiščem - novo sojenje
Trditev tožnice iz novega sojenja, da so bile menice s strani toženca izročene že pred podpisom posojilne pogodbe z dne 24. 9. 2013 ter da sta se pravdni stranki sporazumeli, da se že v letu 2011 dane menice upoštevajo kot zavarovanje tudi za posojilno pogodbo z dne 24. 9. 2013, s katerimi je v bistvenem delu spremenila in ne zgolj razširila (oziroma konkretizirala) prvotno trditveno podlago, sodišče pravilno ni upoštevalo z obrazložitvijo, da je imela tožnica možnost, da v navedeni smeri spremeni trditveno podlago na prvem naroku, pa tega kljub temu, da je bil na njem prisoten njen odvetnik, ni storila. Tožnica ob tem, ko je spremenila trditveno podlago, tudi ni pojasnila, da teh novih, drugačnih trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že na prvem naroku (četrti odstavek 286. člena ZPP).
Ker je tožnica (že) v prvem sojenju podala zadostno trditveno podlago v zvezi s spornim meničnim poroštvom toženca (navedla je vsa odločilna dejstva v zvezi s spornim dejanskim stanjem oziroma pravnim razmerjem), tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi jo moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati, da pomanjkljivo trditveno podlago (ustrezno) dopolni.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje obrekovanja - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - elementi kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - objektivno žaljive besede - prosta presoja dokazov - in dubio pro reo - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - stroški kazenskega postopka
Zato pritožbeno sodišče soglaša s zaključki sodišča prve stopnje, da je označevanje zasebnega tožilca z besedo „pedofil,“ ki jo v zapisanem SMS sporočilu večkrat ponovi, objektivno žaljivo in izraža negativno vrednostno oceno o zasebnem tožilcu.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 362, 362/1. ZFPPIPP člen 20, 20/5, 145, 145/2, 145/2-3, 185a, 185a/3, 213, 213/1, 213/1-1, 213/3, 214, 214/1, 221n.
notarski zapis kot izvršilni naslov - poenostavljena prisilna poravnava - zavarovana terjatev - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - finančno prestrukturiranje - ukrepi finančnega prestrukturiranja - sporazum o prestrukturiranju - soglasje - obličnost - poplačilo zavarovane terjatve - sodna praksa kot pravni vir - upoštevanje napotkov višjega sodišča
V 3. točki sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je zapisano, da ne učinkuje na zavarovane terjatve, v posodobljenem seznamu pa je upnikova terjatev kljub temu vsebovana in razdeljena na zavarovani in nezavarovani del, zato se kot pravno pomembno izkaže upnikovo pritožbeno zatrjevanje, da ni podal soglasja k takšnemu prestrukturiranju terjatve.
Prestrukturiranje terjatev je eden od ukrepov finančnega prestrukturiranja in zajema različne vrste sprememb terjatve (zmanjšanje glavnice, znižanje obrestne mere, odložitev dospelosti,...). V postopku poenostavljene prisilne poravnave lahko pride do prestrukturiranja po določbi 221.n člena ZFPPIPP, na katero se sklicuje pritožba, pri čemer ta določba med ukrepi prestrukturiranja zavarovanih terjatev res ne navaja spremembe zavarovanih terjatev v nezavarovane, ampak ukrepe omejuje na odložitev dospelosti teh terjatev, znižanje obrestnih mer in preoblikovanje ločitvenih pravic, s katerimi so zavarovane te terjatve, v skupne ločitvene pravice. Gre za t. i. prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev, ki učinkuje tudi na terjatve upnikov, ki niso privolili v sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, zato je za sprejem tega ukrepa predpisan poseben postopek in potrebna večina. Vendar pa pritožba ob tem prezre, da je v postopku poenostavljene prisilne poravnave mogoče tudi prostovoljno prestrukturiranje zavarovanih terjatev, pri katerem oblike prestrukturiranja niso omejene, kar pomeni, da je prestrukturiranje možno tudi s preoblikovanjem terjatve iz zavarovane v nezavarovano, kar je v predmetni zadevi dolžnik tudi storil z upnikovo terjatvijo.
Delitev terjatve na zavarovani in nezavarovani del predstavlja obliko prostovoljnega prestrukturiranja zavarovane terjatve, zakon pa kot pogoj za to poleg obličnosti predpisuje tudi soglasje imetnikov teh zavarovanih terjatev.
Zastavni upnik lahko poplačilo zavarovane terjatve sodno ali zunajsodno uveljavlja in doseže tako iz premoženja, ki je predmet zastavne pravice, kot tudi iz kateregakoli drugega dolžnikovega premoženja, zato tudi sodišče lahko dovoli opravo izvršbe tudi na premoženje, ki ni zastavljeno premoženje, in sicer v polnem obsegu, vse dokler zastavljeno premoženje ni prodano zaradi realizacije zastavne pravice.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - lastništvo nepremičnin - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - ni predhodno vprašanje
Odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o negatorni tožbi, ki se obravnava v tej zadevi. Tožnica je zemljiškoknjižna solastnica zemljišča, na katerem je toženka poleg stanovanjske hiše postavila še druge, za tožnico sporne objekte. O izključni lastninski pravici pravdnih strank na obeh parcelah, ki sta predmet delitve v nepravdnem postopku, bo šele odločeno v tem postopku.
Zakon o dedovanju člen 128, 128/1, 142a, 142b, 219. ZFPPIPP člen 415, 417, 417b, 417b/1, 417b/1-1, 418, 418/3, 418/3-1.
stečaj zapuščine brez dedičev - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - premoženje zapustnika ob smrti - stečajna masa
Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride.
V primeru postopka stečaja zapuščine brez dedičev se vse zapustnikovo premoženje prenese v stečajno maso in se tudi o poplačilu zahtevka na podlagi 128. člena ZD odloči v postopku stečaja zapuščine.
ZDZdr člen 73, 74, 74/1, 74/1-6, 75, 75/1. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8, 8/b, 8/b-C, 8/b-C(1).
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - zaključek zdravljenja - stalna pomoč in oskrba - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorska stiska
Sodišče prve stopnje mora ob odločanju o šesti alineji 74. člena ZDZdr ugotoviti tudi, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pri konkretnem socialno varstvenem zavodu glede na zakonske pogoje ter zahteve podzakonskih predpisov. To je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo in za svojo odločitev navedlo prepričljive razloge. Tako je ugotovilo, da je udeleženec eden od štirih socialno varstvenih zavodov, ki ima verificiran varovani oddelek, pri čemer se je sklicevalo na podatke s spletne strani Ministrstva za delo, družino in enake možnosti. Pri vseh štirih zavodih je preverilo kapacitete in ugotovilo, da so vsi zasedeni. Glede na potrebe, ki jih izkazuje nasprotna udeleženka, so po mnenju izvedenca sicer primerni vsi štirje domovi, a je kot najprimernejša zanjo izbral SVZ D. in udeleženca. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov, ki jim pritožnik ne nasprotuje, ugotovilo, da je SVZ D. bistveno bolj zaseden (142 %) od pritožnika, pri katerem je bila na dan izdaje izpodbijanega sklepa kapaciteta zapolnjena 100 %, z namestitvijo nasprotne udeleženke pa bi se zasedenost povečala na 108 %. Prvostopenjsko sodišče je na tak način ustrezno pretehtalo vse okoliščine primera, iz katerih zlasti sledi, da nasprotna udeleženka tovrstno obliko varstva nujno potrebuje, sicer bi bile ogrožene njene ustavno varovane dobrine, in sicer v bistveno večji meri, kot če bi je sodišče ne namestilo k udeležencu. Med vsemi možnostmi namestitve je namestitev k udeležencu, ki sicer bo prezaseden, z vidika nasprotne udeleženke še najmanj slaba. Po tehtanju vseh interesov se tehtnica tako prevesi v breme udeleženca.
Sodišče prve stopnje je glede sporne odločbe resda navedlo, da je bila sprejeta z učinki za nazaj (od 1. 4. 2004), kar pa z vidika pravila exceptio illegalis ni pomembno. Gre za pravno pravilo, ki nalaga izvzetje uporabe neustavnega ali nezakonitega predpisa oziroma podzakonskega pravnega akta, kar pa glede navedene odločbe vlade ni relevantno. Navedena odločba vlade (ki je postala dokončna in pravnomočna ter bila tudi dejansko izvršena) je namreč konkretni pravni akt, s katerim je bil tožnik s 1. 4. 2004 imenovan za vršilca generalnega direktorja, ne pa podzakonski predpis vlade, ki ne bi smel veljati za nazaj.
ZIZ člen 270. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/1, 27/4, 27/6. ZPP člen 108, 108/4.
začasna odredba - predhodni postopek pred državnim pravobranilstvom - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - zavrženje tožbe
Skladno z določbo prvega odstavka 27. člena ZDOdv mora tisti, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, predhodno predlagati državnemu odvetništvu, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora pristojnemu sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže.
Glede na okoliščine konkretnega primera je sodišče o stroških postopka odločilo na podlagi 154. člena in 155. člena ZPP in tožnici, ki ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, priznalo potrebne stroške v celoti, ker je uspela z odpravo odločb toženca, glede ugotavljanja I. kategorije invalidnosti pa niso nastali dodatni stroški. V obravnavanem primeru ni razloga, da sodišče ne bi priznalo tožnici stroške v takšnem obsegu.
pavšalno določena odškodnina - pozitivni pogodbeni interes
Pravdni stranki sta s pogodbo, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno materialno pravno štelo za podjemno pogodbo, vnaprej dogovorili višino odškodnine, ki jo mora plačati naročnik, to je tožena stranka, zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, katerih dogovorjena posledica je predčasna razveza pogodbe. Takšen pogodbeni dogovor predstavlja v naprej dogovorjeno višino pogodbenega interesa tožeče stranke, torej premoženje, ki bi ji pripadlo, če bi bila pogodba v celoti izpolnjena. Gre za dogovor o takoimenovani pavšalni odškodnini, katere namen je, da se pogodbeni stranki izogneta dokazovanju višine škode, kar v skladu z uveljavljeno sodno prakso ni v nasprotju z določbami OZ o prostem urejanju obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018491
ZPP člen 140, 141, 142, 277, 318. SZ-1 člen 111. SPZ člen 92.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - fikcija vročitve - pravilna vročitev tožbe - afirmativna litiskontestacija - izpraznitev in izročitev stanovanja
Toženec dokazov, ki bi s stopnjo verjetnosti lahko potrdili njegovo tezo o odtujitvi obvestila in tožbe iz njegovega zaklenjenega in nepoškodovanega poštnega predalčnika, ni predlagal, zato pri pritožbenemu sodišču ni vzbudil dvoma v pravilnost zaključka izpodbijane sodbe, da mu je bila tožba pravilno vročena. Glede na zatrjevanje toženca, da pošto redno dviguje, je tudi izkustveno malo verjetno, da bi tretja oseba po vložitvi tožbe tožnika na sodišče pred toženčevim predalčnikom vsak dan čakala, da poštar v toženčev hišni predalčnik vrže obvestilo o sodnem pisanju in kasneje še tožbo.
ZSVarPre člen 28, 28/2, 28/2-5.. ZUTD člen 8, 8/1, 8/1-6.. ZUPJS člen 32.
denarna socialna pomoč - brezposelnost
Ker je bil torej tožnik ob izdaji prvostopenjske odločbe že prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, krivdni razlog neprijavljenosti v to evidenco ni podan. V predsodnem upravnem postopku je bila zato zahteva za denarno socialno pomoč in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za sporno obdobje neutemeljeno zavrnjena.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1.. ZIZ člen 9, 267, 270, 270/1, 270/2.. ZPIZ-1 člen 397.. URS člen 156.
verjetno izkazana terjatev - začasna odredba - invalidnost
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je v obravnavani zadevi terjatev verjetno izkazana. V sporu o glavni stvari zaradi presoje zakonitosti upravnih odločb o odmerjeni delni invalidski pokojnini je postopek po 156. členu Ustave RS prekinjen in vložena zahteva za ustavno sodno presojo 397. člena ZPIZ-1. Upoštevaje tudi odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kranjc proti Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je med drugim kršena tožnikova pravica do prejemkov iz socialnega zavarovanja na način, ki je povzročil oslabitev bistva njegovih pravic.
dedovanje - dedovanje na podlagi oporoke - pisna oporoka pred pričama - obseg zapuščine - vsebina oporoke - vsebina sklepa o dedovanju
Sodišče v sklep o dedovanju ne more vnesti vsebine, ki ne izhaja iz jasno izražene volje zapustnice v oporoki pred dvema pričama z dne 21. 2. 2014, za kar se smiselno zavzemata pritožnici.