spor majhne vrednosti - dokazna ocena - nedovoljen pritožbeni razlog - zastopanje pred okrožnim sodiščem - pooblaščenec pred okrožnim sodiščem - opravljen pravniški državni izpit - učinek dejanj, ki jih opravi pooblaščenec - oprava naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti stranke in pooblaščenca
Kljub opozorilu je na narok za glavno obravnavo 6. 4. 2018 pristopil R. B. ki je imel sicer pooblastilo tožene stranke, a je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nima pravne izobrazbe in tudi ne opravljenega pravniškega državnega izpita. Glede na navedeno R. B. ni izpolnjeval pogojev, ki jih zakon zahteva za pooblaščenca pred okrožnim sodiščem in mu sodišče prve stopnje pravilno ni dopustilo, da opravlja pravdna dejanja za toženo stranko. Tudi sicer bi se v nasprotnem primeru štelo, da ta pravdna dejanja niso bila opravljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019204
OZ člen 190, 191. ZPP člen 337, 337/1, 453.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodaja nepremičnine - plačilo davka - neupravičena pridobitev - plačilo tujega dolga - plačilo dobavljene vode - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - privolitev v prikrajšanje - nedovoljene pritožbene novote
Niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje materialno pravno zmotno zaključilo, da so bila sporna plačila s strani tožeče stranke opravljena brez pravnega temelja. Odločba FURS in račun V. sta sicer bila podlaga za opravljena plačila tožeče stranke, a le v razmerju do prejemnika (FURS in V.). Glede na zgoraj navedeni pogodbeni dogovor o prevzemu izpolnitve plačila davka in drugih javnih dajatev ter nespornega dejstva, da je storitve V. koristila tožena stranka, pa v razmerju med pravdnima strankama pravnega temelja za plačilo davka in storitev V. s strani tožeče stranke (v korist tožene stranke) ni bilo.
Pojem védenja iz 191. člena OZ ne zadeva le stanja plačnikove zavesti, temveč je povezan tudi z njegovo voljo. Zato za prenehanje pravice zahtevati vrnitev plačanega ni vselej dovolj, če plačnik ve, da ni dolžan, pač pa je treba, da lahko v svoje prikrajšanje tudi prosto privoli (prim. sodba VS RS III Ips 18/2007 z dne 18.2.2009). Slednje v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno, ker je tožeča stranka trdila, da bi ji, če ne bi opravila spornih plačil, lahko nastale negativne posledice in sicer nepotrebni dodatni stroški. Tožeča stranka je torej plačila izvedla, ker je šlo v razmerju do prejemnikov plačila za njen dolg, saj sta se odločba in račun glasila nanjo, z vlaganjem pravnih sredstev pa bi ji nastali nepotrebni dodatni stroški. Glede na to tožeča stranka v razmerju do tožene stranke v prikrajšanje ni prosto privolila.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije
Brez nadzora bi nasprotna udeleženka v sedanjem stanju zdravljenje prekinila in ne bi jemala zdravil, kot je bilo že ob prejšnjem zdravljenju takoj po premestitvi na odprti oddelek, pri tem pa bi ponovno prišlo do navedenih oblik ogrožanja zdravja in življenja, kot izhajajo iz zdravstvene dokumentacije.
delno plačilo sodne takse - neplačilo minimalnega dela sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - pravica do pritožbe - omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse
Pri odločanju je vedno treba upoštevati konkretne okoliščine zadeve. Ker določba, da je plačilo sodne takse za pritožbo procesna predpostavka, predstavlja omejitev pravice do pritožbe, je to določbo treba razlagati ozko, predvsem pa ob upoštevanju načela sorazmernosti in namena omejitve. Iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju zakona izhaja, da je bil namen take ureditve pospešitev in ekonomičnost postopka ter učinkovitost pravice do sodnega varstva (razbremenitev višjih sodišč in povečanje učinkovitosti vodenja drugih pritožbenih postopkov). Ob tehtanju med temi razlogi in pravico do pritožbe se pokaže, da v situaciji, ko tožeča stranka pomotoma ni plačala le minimalnega dela sodne takse, to napako pa je (sicer po izteku roka za plačilo sodne takse) že odpravila, odločitev, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, predstavlja pretiran poseg v pravico do pritožbe.
nagrada in stroški izvedenca - izvedensko mnenje - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - nepravdni postopek - pravdni postopek
Stroški, ki so nastali zaradi odločitve v nepravdni zadevi, niso stroški tega postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP) in bi moralo sodišče prve stopnje izvedenki odmeriti stroške ločeno za vsak postopek. Zato je višje sodišče odločilo, da se iz predujma, založenega v tej zadevi, glede na to, da gre za dve zadevi, izplača le polovica izvedenki odmerjene nagrade. Preostalih 579,60 EUR nagrade izvedenki pa bo moralo sodišče izplačati iz predujma, založenega v nepravdni zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018516
URS člen 23. ZPP člen 286b, 286b/1, 337, 337/1, 495, 495/1. OZ člen 1012, 1019. SPZ člen 68, 115. ZPSPP člen 19.
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - najemodajalec kot nelastnik - najemnik - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - aktivna legitimacija upravnika za izterjavo obratovalnih stroškov - pasivna legitimacija najemnika - poroštvo - učinek erga omnes - inter partes učinek - upravljanje poslovne stavbe - kršitev pravice do sodnega varstva - poroštvena pogodba
ZPSPP v 19. členu ureja pravno razmerje med lastnikom poslovnega prostora in najemnikom le-tega ter ne določa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb - v konkretnem primeru do upravnika (tožeče stranke). Ker ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do upravnika, upravnik nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika, zato navedenega določila ni mogoče uporabiti za utemeljitev aktivne legitimacije upravnika zahtevati plačilo stroškov obratovanja in upravljanja od najemnika.
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokova korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.
plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače
Nalog, ki jih je kot vodja izmene opravljal tožnik, ni mogoče uvrstiti med naloge vodje patrulje, ki sicer spadajo v opis delovnega mesta starejšega policista. Sodišče prve stopnje je torej pravilno presodilo, da je tožnik v spornem obdobju dejansko izvrševal večino nalog delovnega mesta policist - vodja izmene in na tej podlagi utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
preživnina otrok - tožba za zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - akontacija dohodnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca
Po mnenju pritožbenega sodišča okoliščina, da mati tožnic ne uveljavlja dohodninske olajšave, kar pogojuje njen nižji neto dohodek, ne predstavlja bistvene oziroma pravno relevantne spremembe njene preživninske zmožnosti. V nasprotnem primeru bi bila pravnomočno določena preživnina vsako leto lahko izpostavljena tožbi za njeno spremembo, v odvisnosti od tega, kateri od preživninskih zavezancev je oziroma bo uveljavljal dohodninsko olajšavo. To bi povsem izvotlilo pomen pravnomočne odločitve, saj bi bilo treba vseskozi znova določati preživnino. Poleg tega je v Zakonu o dohodnini (Zdoh-2) določeno, da se v primeru, ko se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave (enajsti odstavek 114. člena ZDoh-2). Zgolj iz navedenega razloga se torej razmere na strani matere tožnic niso spremenile na način, ki bi sam po sebi utemeljeval večjo preživninsko obremenitev toženca. Sodišče prve stopnje je zato napačno uporabilo določbo 132. člena ZZZDR, ko je štelo navedeno okoliščino za bistveno. Preživninske zmožnosti staršev se torej niso spremenile.
OZ člen 171, 179. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/5. ZOZP člen 20a.
odmera višine premoženjske in nepremoženjske škode - odškodnina za telesne bolečine - postkomocijski sindrom - duševne bolečine zaradi strahu - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - deljena odgovornost - odklanjanje zdravljenja - stroški prevoza - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da z ustreznim zdravljenjem zmanjšuje obseg škode.
Primerno povračilo za prevoze k zdravnikom predstavlja znesek, ki je v petem odstavku 3. člena Uredbe določen kot znesek neobdavčenega nadomestila za prevoz zaposlenega od doma do podjetja (v primeru, ko ni na razpolago primernega javnega prevoza), ki znaša 0,18 EUR/km. Ta znesek po eni strani preprečuje prikrajšanje tožnice, ki ni le v porabi goriva, temveč tudi v obrabi vozila, po drugi strani pa preprečuje njeno neupravičeno obogatitev, saj upošteva, da je bila uporaba vozila zaradi prevozov na zdravniške preglede občasna, kratkotrajna in začasna, s čimer je tudi obraba vozila manj intenzivna kot pri njegovi redni oziroma dolgotrajni uporabi v službene namene.
Pravno odločilne okoliščine so enako ugotovljene na strani tako pritožnika kot prevzemnika kmetije, razen glede okoliščine, da je V. J. z delom na zapustnikovi kmetiji v obdobju deset let pred zapustnikovo smrtjo brez dvoma prispeval k njeni ohranitvi, pritožnik pa je na kmetiji ugotovljeno delal le v mladosti do odselitve, ko je bil star dvajset let, potem pa (več kot 30 let) na tej kmetiji ni več delal. Zato pritožnikova pomoč pri delu na zapustnikovi kmetiji ni pravno upoštevna okoliščina in je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbo 7. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ko je V. J. določila za prevzemnika zapustnikove kmetije.
sklenitev pogodbe - pooblastilo za sklenitev pogodbe - izpolnitev pogodbe - konkludenten način sklenitve pogodbe
Ob tem, ko torej tožeča stranka do zaključka del ni izpostavila, da je pogodba ne zavezuje, ker jo je sklenila neupravičena oseba, in je storitev odobrila, saj jo je tudi plačala, je moč zaključiti, da je bila pogodba o opravi pravnih storitev, ki jo je s tožencem sklenil A. K.l ml., odobrena s strani tožeče stranke s konkludentnim ravnanjem in se zato šteje za sklenjeno in veljavno.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00020040
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2, 273.. ZDR-1 člen 208, 208/1, 208/3, 208/4, 209.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - neznatna škoda - mandat - začasno delo v tujini
Tožnica je delo opravljala na podlagi pogodbe za opravljanje dela v tujini (208. in 209. člen ZDR-1), in sicer za čas trajanja mandata, ne pa na podlagi določb ZDR-1 o pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Ker je bilo tožničino delo vezano na mandat, je vsakokratna pogodba o zaposlitvi z iztekom mandata prenehala. V kolikor ne pride do ponovnega imenovanja na delovno mesto vodje in sklenitve nove pogodbe, ima toženka vso pravico, da je tožnico o izteku mandata obvestila in ji na podlagi četrtega odstavka 208. člena ZDR-1 zagotovila vrnitev v Slovenijo ter temu ustrezno v podpis ponudila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto področni podsekretar.
sklep o začasni odredbi - pravočasnost vložitve ugovora - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - trditveno in dokazno breme - začetek tega roka
Trenutek vročitve ni vezan na prejem pošiljke v hišnem predalčniku, temveč nastopi s potekom petnajstega dne od dneva, ko je bilo tam puščeno obvestilo o prispeli pošiljki.
Pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo v sporih, v katerih je vsaka od strank gospodarska družba, pri čemer citirana določba ne izključuje odškodninskih sporov, sodišče druge stopnje zaključuje, da gre v danem primeru za gospodarski spor, za odločanje v katerem je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Murski Soboti.
ZZZDR člen 4, 4/2, 6, 113. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12, 13, 14. ZNP člen 37.
razmerja med starši in otroki - roditeljska pravica - izvrševanje roditeljske pravice - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - mladoleten otrok - otrokova korist - mnenje otroka - otrokova želja - osnovna šola - izbira osnovne šole - kraj bivanja - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje učenca osnovne šole
Odločitev za prešolanje je v korist otrokovega razvoja, spodbujanja njegove samostojnosti in večje možnosti za počitek in prosti čas, kljub njegovemu odklanjanju prešolanja. Tega je psihologinja CSD ocenila za pristnega, hkrati pa navedla, da ni mogoče izključiti manipulativnega vedenja očeta in odtujevanja. Slednja ugotovitev pa relativizira pomen otrokovega nasprotovanja prešolanju.
Upoštevajoč okoliščine, v katerih je bilo otrokovo mnenje podano in okoliščine, ki se nanašajo na njegov razvoj, vzpodbujanje njegove samostojnosti, večje možnosti za počitek in prosti čas, je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da je prešolanje otroka v šolo v kraj njegovega prebivališča, v njegovo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00018973
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZS člen 103, 103/3.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - odškodninska odgovornost - pravne napake - know how - obligacijsko pravo - kršitev pogodbe o poslovnem sodelovanju - spor o pravici iz intelektualne lastnine - izključna krajevna pristojnost - predhodno vprašanje
Tožeča stranka tožbeni zahtevek opira na trditve o pravnih napakah in odškodninski odgovornosti za poslovno škodo, torej na institute obligacijskega prava, ki jih ureja Obligacijski zakonik. Le v primeru, če bi tožeča stranka svoj odškodninski zahtevek oprla na tista določila Zakona o industrijski lastnini ali Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki sicer v primeru kršitve materialno pravnih določil teh zakonov napotujejo na OZ, bi držalo pritožbeno stališče, da je za odločitev o tem sporu izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Okoliščina, da gre pri predhodnem vprašanju za spor o pravici intelektualne lastnine, ne pomeni, da (tudi) predmetni spor predstavlja spor o pravicah intelektualne lastnine. Tožbeni zahtevek in navedbe v zvezi s tožbenim zahtevkom iz konkretne pravde so po zakonu podlaga za določitev stvarne in krajevne pristojnosti posameznega sodišča, ne pa navedbe, povezane z odločitvijo o o predhodnem vprašanju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - duševna bolezen - krivda - zmožnost razsojanja
Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je vsaka oblika krivde, ki pa ni podana, kadar je pri delavcu ugotovljena huda telesna in duševna bolezen.
Toženec je tožniku v spornem obdobju plačal le dejansko opravljene ure, to je plačo (po urni postavki, ki je bila ustno dogovorjena) ter stroške prehrane na delu, ne pa tudi regresov za letni dopust, razen polovice regresa za letni dopust za leto 2014. Delodajalec bi moral poskrbeti, da je delavec ustrezno in pregledno seznanjen s plačilom regresa ločeno od ostalih izplačil (plače in podobno) in da regres za letni dopust ne more biti "skrit" v postavki za plačo. Tožnik ni prejemal plačilnih list, plačo pa je prejemal glede na dejansko opravljene ure, na podlagi evidence, ki jo je - enako kot njegovi sodelavci - vodil sam in jo konec meseca predložil tožencu, s katerim sta evidence uskladila. Plača je - glede na ustni dogovor med tožnikom in tožencem - znašala 8,00 EUR na uro, dogovorjeno pa je bilo tudi povračilo stroškov prehrane na delu in sicer 6,00 EUR na dan za malico. Toženec tudi evidence ur za tožnika, ki bi jo moral kot delodajalec voditi v skladu z ZEPDSV, ni predložil. Zato je pravilen zaključek, da so bile plačilne liste za tožnika prirejene, v posledici česar sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo in ni verjelo izpovedi toženca, da je bil regres za letni dopust tožniku za sporna leta dejansko tudi izplačan, kot to prikazujejo plačilne liste, saj toženec dejanskih izplačil regresa ni dokazal. Zgolj dejstvo, da so bila v posameznih mesecih izplačila oziroma nakazila na tožnikov račun večja, kar toženec kot bistveno izpostavlja tudi v pritožbi, pa ne more biti odločilnega pomena, če ni podatkov o dejansko opravljenih delovnih urah v spornem obdobju (ko so delavci mesečno opravili 180, 190 ali celo po 220 ur, kot je izpovedal tožnik), ki bi omogočali izračun izplačane plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. prehrane).