Pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo v sporih, v katerih je vsaka od strank gospodarska družba, pri čemer citirana določba ne izključuje odškodninskih sporov, sodišče druge stopnje zaključuje, da gre v danem primeru za gospodarski spor, za odločanje v katerem je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Murski Soboti.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - pravica do stikov - začasna ureditev stikov - stiki - stiki očeta z otrokom - sprememba stikov - telefonski stiki z otrokom - stiki pod nadzorom - otrokova korist - odvzem stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - kaznivo dejanje grdega ravnanja - zapor
Glede na pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca (izrečena mu je bila pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini) je po oceni pritožbenega sodišča pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da potekajo stiki med dečkom in njegovim očetom začasno pod nadzorom. Zaradi dečkove starosti in navezanosti na mater je prav, da predlagateljica vrši nadzor nad vsebino njunega pogovora in lahko prepreči morebitne grožnje in pogovor z neprimerno vsebino. Nasprotni udeleženec pa ima priložnost, da svoje navedbe o tem, da se bo vzdržal neprimernega ravnanja, tudi uresniči in z izpodbijanim sklepom določene stike tudi izvrši.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00018593
ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 408, 408/2, 411. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - začasna odredba o stikih - obstoj verjetnosti terjatve - otrokovi stiki - stiki pod nadzorom - otrokova korist - sum spolne zlorabe - zavrnitev dokaznih predlogov - dokaz z izvedencem
Za izdajo začasne odredbe zadošča izkaz obstoja verjetnosti terjatve, kar v primeru izdaje začasne odredbe po 411. členu ZPP pomeni, da je treba najmanj s stopnjo verjetnosti ugotoviti, ali bodo z začasno odredbo določeni stiki v največjo korist otroku. Že najmanjši sum na spolno zlorabo otroka sodišču ne dopušča sprejema odločitev o stikih, vsaj nenadzorovanih ne, saj ni verjetno, da bi bili v takem primeru stiki v korist otroka.
povrnitev premoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - odškodnina - pravica do svobode izražanja - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - kolizija ustavnih pravic - vrednostna sodba
Toženčeva vrednostna sodba je temeljila na časopisnem članku, iz katerega je izhajalo, da gre za zapis tožnikovih izjav, ter na izreku suspenza in uvedbi disciplinskega postopka. Okoliščine, ki so nastopile po sporni objavi za presojo toženčeve vere v resničnost tistega, kar je navedel v objavi na spletu, niso relevantne. Toženec objave na spletu ni podal z namenom zaničevanja ampak kot odgovor na tožnikove izjave v medijih. Njegova izjava v teh okoliščinah pomeni dopustno izvrševanje svobode izpražanja.
Pravno odločilne okoliščine so enako ugotovljene na strani tako pritožnika kot prevzemnika kmetije, razen glede okoliščine, da je V. J. z delom na zapustnikovi kmetiji v obdobju deset let pred zapustnikovo smrtjo brez dvoma prispeval k njeni ohranitvi, pritožnik pa je na kmetiji ugotovljeno delal le v mladosti do odselitve, ko je bil star dvajset let, potem pa (več kot 30 let) na tej kmetiji ni več delal. Zato pritožnikova pomoč pri delu na zapustnikovi kmetiji ni pravno upoštevna okoliščina in je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbo 7. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ko je V. J. določila za prevzemnika zapustnikove kmetije.
Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega res niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, takoj po določni seznanitvi z izpolnitvijo. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi.
Zahtevek tožnice je bil pravilno zavrnjen tudi zato, ker si je škodo tožnica povzročila s svojim lastnim neskrbnim ravnanjem (171. člen OZ). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da tožnica tožencu, kljub pozivu, ni predložila odločbe o telesni okvari nad 60 %, s katero je razpolagala. Če bi upoštevala poziv, bi bila tožnica, kot izhaja tudi iz izpovedbe priče, sekretarke toženca, zbrala zadostno število točk in bi bila uvrščena na seznam udeležencev skupinske OR 2015, katerim je bila udeležba plačana iz sredstev ZZZS, posledično pa bi ji bili plačani tudi stroški spremljevalca.
Pritožba bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP utemeljuje z lastno oceno izvedenih dokazov, pri čemer prezre, da se obdolženec tekom postopka ni zagovarjal, da se svojega ravnanja zaradi količine popitega alkohola ne bi zavedal, kaj takega pa ne izhaja niti iz ugotovljenega dejanskega stanja.
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 232, 232/1, 232/1-2, 232/2-1, 236, 237, 238, 383, 383/1, 383/2. URS člen 15, 15/3, 33, 50, 146. ZDavP-2 člen 102.
osebni stečaj - osebni stečaj samostojnega podjetnika - začetek stečajnega postopka - procesne predpostavke za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - verjetno izkazana terjatev - odložitev odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - obročno plačilo
Sodišče dolžniku ne more in ne sme dovoliti obročnega plačila dolga. O takem predlogu bi lahko odločal le upnik, vendar pa mu dolžnik česa takega nikoli ni predlagal. Že iz upnikovega odgovora na ugovor dolžnika pa je razvidno, da odlog in obročno plačilo ni mogoče za pretežni del dolžnikove obveznosti do upnika.
Predlagatelj postopka osebnega stečaja – država – v okviru ustavne pravice državljanov do socialne varnosti ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje, kot je določeno že v 50. členu Ustave RS, sredstva za uresničevanje svojih nalog pa med drugim pridobiva tudi z davki in drugimi obveznimi dajatvami (146. člen Ustave RS). Ko torej upnik uveljavlja terjatve iz naslova davkov in prispevkov, s tem skrbi za delovanje sistema socialne varnosti in tudi za možnost uresničevanja drugih nalog, ki mu jih nalaga že Ustava RS, pa tudi zakonski in podzakonski predpisi.
sklep o začasni odredbi - pravočasnost vložitve ugovora - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - trditveno in dokazno breme - začetek tega roka
Trenutek vročitve ni vezan na prejem pošiljke v hišnem predalčniku, temveč nastopi s potekom petnajstega dne od dneva, ko je bilo tam puščeno obvestilo o prispeli pošiljki.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 619, 633 - 640.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - jamčevalni zahtevek - trditveno breme - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu z določili ZPP ter ustaljeno sodno prakso dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, saj so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank. Ker tožena stranka, kot je zgoraj pojasnjeno ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede podanega ugovora, bi bilo tudi kakršnokoli izvajanje dokazov (zaslišanja priče) odveč.
stranka zapuščinskega postopka - upnik kot stranka zapuščinskega postopka - ločitev zapuščine - prijava terjatve
Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja z namenom, da se upniki poplačajo samo iz zapuščinskega premoženja (143. člen ZD).
stroški ugovora - umik predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - neutemeljeno povzročeni stroški - poplačilo upnika v izvršbi - izvršitev sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo - sodna praksa - drugačno dejansko stanje zadeve
Ob dejstvu, da je potrebo po izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova povzročil dolžnik s svojim neplačilom izterjevane terjatve, in upoštevaje dejstvo, da je z ugovorom uspel zgolj zaradi sklicevanja na prisilno poplačilo terjatve, se okoliščina, da upnik v tem postopku (nikoli) ni umaknil predloga za izvršbo v celoti, pri presoji dolžnikove (ne)upravičenosti do povrnitve stroškov ugovora izkaže za okoliščino postranskega pomena.
Toženec je tožniku v spornem obdobju plačal le dejansko opravljene ure, to je plačo (po urni postavki, ki je bila ustno dogovorjena) ter stroške prehrane na delu, ne pa tudi regresov za letni dopust, razen polovice regresa za letni dopust za leto 2014. Delodajalec bi moral poskrbeti, da je delavec ustrezno in pregledno seznanjen s plačilom regresa ločeno od ostalih izplačil (plače in podobno) in da regres za letni dopust ne more biti "skrit" v postavki za plačo. Tožnik ni prejemal plačilnih list, plačo pa je prejemal glede na dejansko opravljene ure, na podlagi evidence, ki jo je - enako kot njegovi sodelavci - vodil sam in jo konec meseca predložil tožencu, s katerim sta evidence uskladila. Plača je - glede na ustni dogovor med tožnikom in tožencem - znašala 8,00 EUR na uro, dogovorjeno pa je bilo tudi povračilo stroškov prehrane na delu in sicer 6,00 EUR na dan za malico. Toženec tudi evidence ur za tožnika, ki bi jo moral kot delodajalec voditi v skladu z ZEPDSV, ni predložil. Zato je pravilen zaključek, da so bile plačilne liste za tožnika prirejene, v posledici česar sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo in ni verjelo izpovedi toženca, da je bil regres za letni dopust tožniku za sporna leta dejansko tudi izplačan, kot to prikazujejo plačilne liste, saj toženec dejanskih izplačil regresa ni dokazal. Zgolj dejstvo, da so bila v posameznih mesecih izplačila oziroma nakazila na tožnikov račun večja, kar toženec kot bistveno izpostavlja tudi v pritožbi, pa ne more biti odločilnega pomena, če ni podatkov o dejansko opravljenih delovnih urah v spornem obdobju (ko so delavci mesečno opravili 180, 190 ali celo po 220 ur, kot je izpovedal tožnik), ki bi omogočali izračun izplačane plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. prehrane).
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika
Izrek obsodilne sodbe ima v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami, to je prvim odstavkom 95. člena ZKP, praviloma vselej za posledico tudi izrek, da je obdolženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka. Določbe četrtega odstavka 95. člena in tudi prvega odstavka 97. člena ZKP, da se nagrada in potrebni izdatki po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika izplačajo iz proračunskih sredstev, so izjema, ki mora imeti podlago v popolno ugotovljenih, ažurnih in nedvomnih podatkih o dejanskem premoženjskem stanju obdolženega. Če takih podatkov sodišče ob izreku sodbe nima, mora vselej odločiti v skladu z določbo prvega odstavka 95. člena ZKP, obdolženec pa lahko zatem, v določenem roku iz četrtega odstavka 95. člena ZKP, dokazuje, da bo s plačilom stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati.
ZZZDR člen 4, 4/2, 6, 113. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12, 13, 14. ZNP člen 37.
razmerja med starši in otroki - roditeljska pravica - izvrševanje roditeljske pravice - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - mladoleten otrok - otrokova korist - mnenje otroka - otrokova želja - osnovna šola - izbira osnovne šole - kraj bivanja - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje učenca osnovne šole
Odločitev za prešolanje je v korist otrokovega razvoja, spodbujanja njegove samostojnosti in večje možnosti za počitek in prosti čas, kljub njegovemu odklanjanju prešolanja. Tega je psihologinja CSD ocenila za pristnega, hkrati pa navedla, da ni mogoče izključiti manipulativnega vedenja očeta in odtujevanja. Slednja ugotovitev pa relativizira pomen otrokovega nasprotovanja prešolanju.
Upoštevajoč okoliščine, v katerih je bilo otrokovo mnenje podano in okoliščine, ki se nanašajo na njegov razvoj, vzpodbujanje njegove samostojnosti, večje možnosti za počitek in prosti čas, je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da je prešolanje otroka v šolo v kraj njegovega prebivališča, v njegovo korist.
ZPP člen 153, 153/1, 242, 242/3, 249, 249/1, 249/2. ZNP člen 46. ZZZDR člen 196, 212.
stroški nepravdnega postopka - stroški priče - izvršljivost sklepa - založitev stroškov za izvedbo dokaza - nagrada in stroški izvedenca - plačilo predujma za izvedenca - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - udeleženec postopka - skrbnik za poseben primer - stroški skrbnika - plačilo stroškov iz proračuna
Položaj skrbnice osebe, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost, je primerljiv s položajem izvedenca, ki opravi določeno delo po naročilu sodišča. Zato pride v poštev tudi smiselna uporaba tretjega odstavka 242. člena v zvezi z drugim odstavkom 249. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018160
ZPP člen 156, 156/1. ZIZ člen 38, 38/6. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 131, 131/1, 131/2, 383, 383/1.
neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - stroški ugovora - stroški predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - začetek postopka osebnega stečaja - javna objava podatkov - neizpodbojna pravna domneva - naključje, ki se primeri stranki - zmotno ravnanje sodišča - zmotna uporaba materialnega prava
Upnik je predlog za izvršbo zoper dolžnika vložil neutemeljeno, poleg tega pa je za dolžnika ugodna odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju upnikovega predloga za izvršbo že pravnomočna, zato je dolžnik upravičen do povrnitve stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, kajti navedeni stroški so mu bili s strani upnika povzročeni neutemeljeno.
oškodovanec - predlog za kazenski pregon - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - opravičilo - očitna pomota - ustavitev kazenskega postopka
Sodišče druge stopnje sprejema pritožbene navedbe oškodovanke, da je v opravičilu naveden datum glavne obravnave 5. 6. 2018 (namesto datuma 5. 7. 2018) "lapsus", saj očitno pomoto prepričljivo utemeljuje s podatkom, da je opravičilo oddala priporočeno po pošti 20. 6. 2018.
Zapis oškodovanke, da opravičuje izostanek z glavne obravnave 5. 6. 2018, je mogoče oceniti izključno kot očitno pomoto v datumu, posledično pa so zaključki izpodbijanega sklepa, da oškodovanka izostanka z glavne obravnave 5. 7. 2018 naj ne bi opravičila in naj bi z neopravičenim izostankom umaknila predlog za pregon, kar naj bi narekovalo ustavitev kazenskega postopka zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki naj bi ga storil na škodo te oškodovanke, kar v pritožbi smiselno zatrjuje tudi pritožnica, napačni.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je fizična oseba in ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Po vsebini pa v tej zadevi ne gre za spor iz drugega odstavka 481. ali 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim od kriterijev, določenih v drugem odstavku 32. člena ZPP, kakor tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče, glede na prebivališče tožene stranke torej Okrajno sodišče v Ljubljani (prim. prvi odstavek 47. člena ZPP).