Upnica je umaknila predlog za zavarovanje in je posledično že izdan sklep o ustavitvi, ki je le deklaratorne narave, z ustavitvijo postopka, ki je nedvomno dolžniku v korist, pa je dolžnik tudi dosegel svoj interes, ki ga je zasledoval s pritožbo, zato mu pravni red ne priznava več pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj tudi, če bi bila pritožba utemeljena, dolžnik ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja.
Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
vrnitev v prejšnje stanje - napaka v sferi strankinega pooblaščenca - napačno poimenovanje vloge - vsebina vloge
Redakcijska pomota, do katere naj bi prišlo zato, ker je pooblaščenec v istem času pripravljal več podobnih vlog, po zaključku višjega sodišča ne more predstavljati tak opravičljiv razlog, ki bi utemeljeval vrnitev v prejšnje stanje.
Tožnici niso bila dana primerna in jasna navodila o tem, v kakšnem časovnem obdobju naj opravlja kontrolne UZ desne ledvice. Če bi urolog navedel časovne intervale UZ preiskav, bi bil drugi UZ opravljen v roku 12 mesecev po prvem, kar pomeni v obdobju 16 mesecev po odstranitvi katetra, pri tožnici pa je bil opravljen v obdobju 18 mesecev. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo obstoj vzročne zveze med opustitvijo pravočasno opravljenih UZ preiskav in nastankom škode, to je močno okrnjena funkcija desne ledvice, ki je imela za posledico njeno odstranitev. Toženki tekom postopka nista zatrjevali ali dokazali, da bi bilo v primeru, če bi bil pri tožnici drugi UZ opravljen v roku 12 mesecev po prvem, vse brez posebnosti ter se zato v pritožbah neutemeljeno sklicujeta na to, da je „odločitev sodišča prve stopnje napačna“.
ZPVAS člen 1, 1/1, 8, 8/1.. ZAgrS člen 50.. ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1, 213/4, 221.
zapuščinski postopek - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - agrarna skupnost - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - pravica do članstva v agrarni skupnosti - pravno varstvo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Namen ZPVAS je, da bi premoženjske pravice pridobil tisti od dedičev, ki jih potrebuje in jih bo dejansko koristil. Iz tega razloga je sodna praksa že zavzela stališče, da je v primeru, ko pravila agrarne skupnosti nimajo objektivnega kriterija izbire za vstop v članstvo, ki bi ustrezal namenu zakona, oziroma ko agrarna skupnost pri odločanju o sprejemu v članstvo temu ne sledi, potrebno dediču omogočiti pravno varstvo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo, ko je zaradi zagotovitve možnosti dedovanja zapuščinski postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo z vložitvijo ustreznega zahtevka za včlanitev v agrarno skupnost.
ZPP člen 105, 105/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
popolnost vloge - podpis pravne osebe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe
Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso tako praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Navedene sestavine podpisa pravne osebe sodišču ob prejemu vloge omogočajo presojo, ali je vlogo vložila oz. podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Ugovor dolžnika je pri navedbi PODPIS DOLŽNIKA vseboval žig dolžnika in lastnoročni podpis. K ugovoru je bil priložen tudi listinski dokaz, iz katerega izhaja, da je direktor in tako zakoniti zastopnik dolžnika, P. M., kar sicer izhaja tudi iz podatkov sodnega registra. Upoštevaje navedeno pa je tudi iz lastnoročnega podpisa na ugovoru mogoče razbrati, da ga je podpisal ravno direktor, saj podpis vsebuje začetnico njegovega imena - P. in njegov priimek - M.
ZFPPIPP člen 331, 343, 345, 346, 346/2, 346/2-1, 347, 347/2.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - predmet prodaje - osnovna sredstva - poslovna celota - ocena vrednosti premičnega premoženja - pritožba ločitvenega upnika
Pozvani ločitveni upnik je svoje mnenje podal, pritožnica kot ločitvena upnica na premoženju, ki ni predmet obravnavane prodaje, pa niti nima interesa za pritoževanje glede dolžnosti pridobitve mnenja ločitvenega upnika.
Poslovna celota so namreč stvari in druge premoženjske pravice, ki predstavljajo opravljanje podjema, temu kriteriju pa sama osnovna sredstva ne zadostujejo, saj gre zgolj za stvari, ne pa tudi za podjem.
upravljanje stečajne mase - oddajanje nepremičnine v najem - soglasje sodišča za oddajo v najem - višina najemnine
Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase. Zakon za tak primer določa, za mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla pridobiti soglasje sodišča, ni pa zakonsko predviden noben postopek, po katerem bi moral upravitelj oddati predmet najema.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor dolžnika - preizkusna doba - izjemne okoliščine
Na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti je dopustno skrajšati preizkusno obdobje v trajanju več kot dve leti, če so podane izjemne okoliščine, določene v osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP. Dolžnik sicer spada v skupino starostnih upokojencev, vendar prejema nadpovprečno visoko pokojnino. Iz podatkov v spisu tudi ne izhaja, da bi nastopile druge izjemne okoliščine oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja glede na stanje pred začetkom postopka.
postopek osebnega stečaja - zahteva za razpis naroka - zloraba postopka - namen postopka osebnega stečaja - preizkus prijavljenih terjatev - prerekanje prijavljene terjatve - stranka stečajnega postopka - sklep o preizkusu terjatev - pritožba dolžnika - pravnomočnost sklepa - nezakonitost dela sodnikov - nepravilnosti pri delu sodišča - pritožbeni postopek - disciplinska odgovornost - kazenska odgovornost
Iz 1. točke obrazložitve dolžnikovega predloga izhaja zloraba postopka osebnega stečaja, saj dolžnik navaja, da je šel v osebni stečaj zato, da bo dokazal, kako slovenski državni uslužbenci naklepno in namerno kršijo človekove pravice ter pravni in ustavni red Republike Slovenije. Postopek osebnega stečaja temu pač ni namenjen. Namenjen je poplačilu upnikov prezadolženega dolžnika in pa tudi odpustu obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku. Iz predloga pa ne izhaja, da bi dolžnik zasledoval dovoljene cilje.
V postopku preizkusa terjatev ima tudi dolžnik kot stranka postopka pravico prerekati prijavljene terjatve. Te možnosti dolžnik v postopku ni izkoristil, prav tako se ni pritožil na sklepe o preizkusu terjatev. Kakršnihkoli nepravilnosti glede preizkusa terjatev zdaj ne more več uveljavljati, saj je sklep o preizkusu terjatev pravnomočen. Če je dolžnik menil, da so obstajale kakršnekoli nezakonitosti v postopku preizkusa terjatev ali v postopku odločanja o upnikovem ugovoru proti odpustu obveznosti, bi moral take nepravilnosti, kot sam navaja: nezakonitosti, uveljavljati v pritožbenih postopkih zoper te odločitve, česar pa ni storil.
V zakonu ni podlage, da bi sodišče prve stopnje na navedeni dolžnikov predlog razpisalo narok. Ob tem sploh ni jasno, kaj naj bi se razčiščevalo na tem naroku, saj dolžnik zgolj pavšalno navaja nezakonitosti v delu višje pravosodne svetovalke in stečajnega upravitelja, enako velja tudi za očitke razpravljajoči sodnici. Nepravilnosti pri delu oziroma nezakonitosti se lahko razčiščujejo le v pritožbenih postopkih zoper izdane sklepe, teh možnosti pa dolžnik ni uporabil. Disciplinska in kazenska odgovornost pa se ne ugotavljata v stečajnem postopku, temveč so temu namenjeni drugi postopki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00017470
SPZ člen 118. OZ člen 10, 131. ZPP člen 7, 212, 214, 451, 453, 495, 495/1. SZ-1 člen 5, 51.
spor majhne vrednosti - upravnik večstanovanjske stavbe - redno vzdrževanje - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - zdrs snega s strehe - premoženjska škoda - predvidljivost dogodka - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - krivdna odgovornost
Tako streha kot parkirišče predstavljata skupna dela stavbe (5. člen SZ-1), zato je sodišče prve stopnje podlago za odločitev pravilno iskalo v določbah o krivdni odgovornosti (131. člen v zvezi z 10. členom OZ) zavarovanca tožeče stranke in presodilo, da nastala škoda (v pretežnem deležu) izvira iz opustitve zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane stanovanjske stavbe.
razvrstitev v plačni razred - javni uslužbenec - upoštevanje napredovanj - uradniško delovno mesto
Imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto je bistvenega pomena, zato je treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge. Člen 19 ZSPJS ne ureja prenosa plačnih razredov iz naslova napredovanj v nazivu, temveč vzpostavlja zgolj temeljno pravilo, da se javni uslužbenec ob imenovanju v naziv razvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan.
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZJU člen 5, 5/1, 5/2.. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3, 3/5, 3a, 3a/10.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - javni uslužbenec - sistem plač v javnem sektorju
S 3. a členom ZSPJS je delodajalcu omogočeno, da po pisni zahtevi delavca sam predhodno preveri zakonitost plače javnega uslužbenca. Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnica poziv za odpravo nezakonitosti v zvezi s pogodbo o zaposlitvi naslovila na toženo stranko in zahtevala, da se ji plača skladno s 3. in 3. a členom določi z zakonskimi predpisi. Tožena stranka na ta poziv ni odgovorila in tožnica je predmetno vložila tožbo. Ker ZSPJS v 10. odstavku 3.a člena napotuje na poseben zakon v okviru uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca, ki ureja postopek pritožbe oziroma ugovora in se upoštevajo določbe posebnega zakona, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, upoštevajoč prvi in drugi odstavek 200. člena ZDR-1. Tožnica je vložila tožbo na sodišče po 6 mesecih od zakonsko določenega roka za sodno varstvo, zato je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
Četudi tožena stranka ni imela sprejetih aktov, ki bi določali višino plače, je odločilno, da gre za voljeno funkcijo in zatrjevano opravljanje istega dela. Enake pravne položaje je treba obravnavati enako, zato ni nobenega razumnega razloga, da tožeča stranka ne bi na voljeni funkciji sekretarja prejemala enake plače kot delavka, ki je to funkcijo opravljala pred njo.
sodna taksa kot pravna predpostavka - sodna taksa za pritožbo - višina sodne takse - izpodbijana višina sodne takse
Sodna taksa za pritožbo zoper sodbo je enaka tako v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.791,36 EUR (11.544,00 EUR – 752,64 EUR) kot v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.004,36 EUR (11.544,00 EUR – 1.539,64 EUR) in to v višini 459,00 EUR (3 x 153,00 EUR), skladno s tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi s 16. členom ZST-1.
obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zamudila 30 dnevni rok za vložitev tožbe. Tožeča stranka je izpovedala, da je 22. 12. 2016 (ko je opravila zadnje delo za toženo stranko) obvestila toženko in si vzela proste dni do konca decembra, nato pa je bila v januarju v bolniškem staležu. Povedala je tudi, da je dne 4. 1. 2017 od nadrejenega prejela naročilo za delo, kar je navedeni zaslišan kot priča potrdil. Navedeno dokazuje, da toženec prenehanja sodelovanja s tožečo stranko ni predvidel. Ni mogoče šteti, da je po oddaji dela dne 22. 12. 2016 med strankama avtomatično prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Odločilno za prenehanje sodelovanja je namreč obstoj volje strank po prenehanju razmerja. Da volje po prenehanju razmerja med strankama ni bilo, dokazuje prav elektronsko sporočilo nadrejenega z dne 4. 1. 2017, "da bo delo, ki ji ga je dodelil, zaradi bolniške odsotnosti predodelil in da če bo želela delati, naj sporoči". Glede na to, da je bilo tožnici dne 4. 1. 2017 podano novo naročilo za delo je materialnopravno nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki po 22. 12. 2016 nista bili več v pogodbenem razmerju. Tožba, ki jo je vložila dne 30. 1. 2017, je tako vložena pravočasno.
Okoliščina, kdaj je naslovnik pisanje tudi fizično oziroma dejansko prejel, je brezpredmetna, saj se vročitev v takih primerih šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke.
ZPP člen 394, 394-9, 394-10, 395, 395/2.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4.
obnova postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče v delovnem sporu upošteva pravnomočno odločitev ZZZS o dela (ne)zmožnosti, ki torej nima pravnih učinkov le iz naslova zdravstvenega zavarovanja, pravnomočna odprava takšne odločbe pa pomeni obnovitveni razlog.
Tožnica osmih dni dopusta za sporni leti ni mogla izkoristiti iz razlogov na strani tožene stranke. Ker ji je pri toženi stranki delovno razmerje prenehalo zaradi prehoda k drugemu delodajalcu, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 164. člen ZDR-1 in tožnici prisodilo nadomestilo v višini izračuna tožene stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Namen pisnega opozorila iz 85. člena ZDR-1 je v tem, da delodajalec delavca pisno seznani, katere konkretne delovne obveznosti je kršil oziroma katera predpisana ravnanja je opustil, vse s ciljem, da delavec teh kršitev oziroma ravnanj ne ponavlja več (tudi zaradi kasnejše morebitne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga). Ker se utemeljenost pisnega opozorila presoja v sodnem postopku v okviru presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zoper pisno opozorilo ni dopustno posebno sodno varstvo), je odločilnega pomena dejstvo, da delavec ve, kaj mu je bilo v tem pisnem opozorilu očitano. Šele v takšnem primeru ima možnost v sodnem postopku uspešno uveljavljati, da kršitve, ki mu jo je delodajalec očital v pisnem opozorilu, ni storil (seveda ob upoštevanju dejstva, da je dokazno breme za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na delodajalcu - prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
Tožena stranka je tožniku podala tri pisna opozorila, ki so datirana z dnem 13. 10. 2016 (to tožniku ni bilo vročeno), 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016. Glede na to, da pisno opozorilo z dne 13. 10. 2016 tožniku sploh ni bilo vročeno, se sodišče prve stopnje do njegove obrazložitve in do njegove vsebinske utemeljenosti pravilno ni opredeljevalo. Ker pisni opozorili z dne 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016 nista zadostili standardu obrazloženosti (ki bi omogočal tožniku ustrezno varstvo svojih pravic v sodnem postopku) je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.