Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo umaknil 22. 6. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Sodišče prve stopnje je tako zavzelo zmotno stališče, da tožnik ni upravičen do povračila stroškov postopka ter da mora povrniti toženi stranki celotne stroške postopka, ker tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
ZUTD člen 60, 60/1, 69, 70, 70/2, 70/3, 180, 180/2.. ZZZPB-UPB1 člen 25a, 25a/3.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - zavarovalna doba
Po prehodni določbi 2. odstavka 180. člena ZUTD zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah ZZZPB. V 2. odstavku 180. člena ZUTD je nadalje eksplicitno določeno, da se zadržanje teh pravic nanaša na pravico do denarnega nadomestila, ki je zavarovanec, mlajši od 50 let, ni v celoti izkoristil zaradi njenega prenehanja brez volje ali krivde zavarovanca.
Prehodno določbo 2. odstavka 180. člena ZUTD je zaradi načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS mogoče pravilno razlagati in uporabljati le v smislu 70. člena ZUTD. Za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZZZPB namreč lahko velja le enako, kot velja za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZUTD. Pomeni, da se neizkoriščeni del pravice po ZZZPB lahko uveljavi, če je ta daljši od nove pravice po ZUTD in če je izbira pisna.
ZJU člen 25.. Zakon o obrambi člen 100a.. ZDR-1 člen 200, 200/5.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40.. ZKolP člen 10, 10/1, 11, 11/1.. ZRSin člen 7.
solidarnostna pomoč - denarna terjatev iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je vse izpodbijane odločbe odpravilo kot nezakonite, vendar pa po presoji pritožbenega sodišča vsebinska presoja odločbe z dne 12. 6. 2017 (v zvezi z odločbo z dne 4. 11. 2016) zaradi prepoznega uveljavljanja sodnega varstva ne pride v poštev. Vseeno to ne pomeni, da je v posledici dokončne in pravnomočne odločbe z dne 12. 6. 2017 neutemeljen tudi tožnikov denarni zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči za leto 2014.
Ker gre za denarno terjatev, za katero velja pravilo neposrednega uveljavljanja sodnega varstva iz petega odstavka 200. člena ZDR-1, dokončna odločba o tem, da se solidarnostna pomoč ne prizna, ni ovira za to, da tožnik v sodnem sporu ne bi mogel doseči priznanja te denarne terjatve. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tožnikova prošnja za solidarnostno pomoč ni zahteva v smislu 100.a člena ZObr, temveč zahteva za izplačilo solidarnostne pomoči iz tretjega odstavka 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, kar pa prav tako ne spremeni tega, da gre za uveljavljanje denarne terjatve in ne za odločanje o zahtevi za varstvo pravic. Izdane odločbe so torej nezakonite tudi zato, ker je tožena stranka o prošnji za solidarnostno pomoč odločala kot o zahtevi za varstvo pravic, za kar ni imela pravne podlage.
Upravičenosti do solidarnostne pomoči ni možno pogojevati s podajo zahteve. Ta je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje relevantna zlasti za presojo zapadlosti terjatve oziroma zamude s plačilom (kar je upoštevalo pri odločitvi o začetku teka zakonskih zamudnih obresti), ne vpliva pa na samo pravico na način, da bi bila pravica do solidarnostne pomoči izgubljena, če delavec (oziroma kot določa Aneks, sindikat) v določenem roku ne poda zahteve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - neupravičena odsotnost z dela - obveščanje delodajalca
Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo notarski zapis, ki ni bil preveden in je zato napačno zaključilo, da notarski zapis dokazuje komunikacijo med tožnico in prokuristom. Zapis ne dokazuje vsebine pogovora pravdnih strank. Tožena stranka je pritožbi priložila svoj prevod sms sporočil, iz katerih izhaja, da se je tožnica s prokuristom tožene stranke pogovarjala izključno o računalniški miški in ne o razlogih za odsotnost z dela. Pravilno tožena stranka v pritožbi opozarja, da je prevod sms sporočil bistven, ker je potrebno ugotavljati vsebino sms sporočil glede tega, ali je tožnica sporočila prokuristu svojo odsotnost zaradi bolniškega staleža in za navedeno ni relevantna zgolj dokazana komunikacija po telefonu, temveč je bistvena vsebina te komunikacije. Sodišče prve stopnje v tem delu (glede vsebine pogovora med prokuristom in tožnico) dejanskega stanja ni ugotavljalo, zato je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018469
ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 153.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - bistvena kršitev določb postopka - delo z viličarjem - nevarna dejavnost - vzročna zveza - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - izrecna odklonitev operativnega posega
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da druga toženka dela ni organizirala na varen način, tako da ga ne bi hkrati opravljala dva delavca na istem mestu, pri čemer je tožnik delo opravljal ročno, sodelavec pa z uporabo viličarja. Pri tem ni pojasnilo, na kateri dejanski in pravni podlagi je prišlo do takšnega zaključka, pred tem pa je v obrazložitvi sodbe navedlo, da je bilo pri drugi toženki poskrbljeno za varno delo. Razlogi sodbe so med seboj dejansko v nasprotju, zato izpodbijane sodbe glede odločilnega dejstva (obstoja krivdne odgovornosti druge toženke) ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodelavec je pri manevriranju (obračanju) z ročnim električnim viličarjem zapel ob zraven stoječe vozičke, tako da je vsaj en voziček, ki je tehtal med 50 - 100 kg, z vilic padel in poškodoval tožnika. Ob navedenem dejanskem položaju oziroma glede na dejanske okoliščine primera je nejasen zaključek sodišča prve stopnje, da škoda ni nastala zaradi delovanja viličarja. Če je v zvezi z uporabo delujočega viličarja nastala škoda, potem bo odgovornost druge toženke za to škodo objektivna. Sodna praksa še vedno kot nevarne šteje (delujoče) viličarje pri premikanju, primerljive s tistim, pri katerem se je poškodoval tožnik, oziroma delo z njimi opredeljuje kot nevarno dejavnost, pri čemer objektivno odgovornost imetnika oziroma obratovalca zmanjša ali izključi pod predpostavkami iz 153. člena OZ.
Odklonitev operacije sama po sebi ne vpliva na zmanjšanje odškodnine (razen če gre za operacijo, kateri bi se po rednem teku stvari podvrgel vsak človek brez rizika škodnih posledic same operacije).
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 8, 10, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 15, 16.
izvršiteljevi stroški
Pridobivanje podatkov v primeru, ko ni nobenega indica o spremembi prebivališča dolžnika, ni potrebno za izvršbo in povzroča nepotrebne stroške upniku, v kasnejši fazi pa dolžniku.
Pridobivanje podatka o naslovu dolžnika pa je po stališču sodišča druge stopnje potrebno, ko iz podatkov spisa izhaja negotovost o naslovu dolžnika, kar je v konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo upnik navedel drug naslov, v postopku vročanja sklepa o izvršbi pa je sodišče ugotovilo pravilni naslov dolžnika, na katerem je izvršitelj tudi opravil rubež.
Dejstvo, da je tožnik plačilo prejel 5. 12. 2017, tožbo pa umaknil 31. 5. 2018, ne pomeni, da tožbe ni umaknil takoj. Med izvršenim plačilom in umikom tožbe je poteklo skoraj šest mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožniku v času misije ni bilo omogočeno koriščenje tedenskega počitka v trajanju 25 dni, za kar mu je priznalo odškodnino. Pri tem se je pravilno oprlo na tretji odstavek 156. člena ZDR, drugi odstavek 97.f člena ZObr, 53. člen ZSSloV.
Nemoteno financiranje tožene stranke je namreč za nadaljnje poslovanje družbe odločilen pogoj. Zato je tudi po mnenju sodišča druge stopnje izpodbijani sklep skupščine tožene stranke "po presoji dobrega gospodarstvenika nujen, glede na okoliščine v katerih tožena stranka posluje", sicer bi lahko nastopile motnje in težave pri financiranju tožene stranke. Temeljna pravica delničarja do delitve bilančnega dobička ne more tako globoko posegati v poslovanje tožene stranke, da bi lahko poglobila sicer že obstoječo nedvomno ugotovljene težave v finančnem poslovanju tožene stranke.
ZJN-2 niti ZNJ-3 v definiciji pojmov ne opredeljuje pojma neresnične izjave ali dokazila v smislu določil 109.a člena ZJN-2 oziroma 112. člena ZJN-3; pač pa Slovar slovenskega knjižnega jezika neresnično izjavo opredeljuje kot nekaj kar ni resnica, torej kot neresnične podatke ali celo kot neresnično izjavo z namenom zavajati v zmoto – torej laž. V tem smislu je zato potrebno presojati izjavo oziroma dokazilo, ki je bilo s strani pravne osebe oziroma odgovorne osebe predloženo kot priloga ponudbe in ni mogoče slediti razlagi, ki jo ponujata pritožbi sklicujoč se na pojem ponarejene listine ali spremenjene listine v smislu uporabe odločil 251. člena KZ-1.
Ob v postopku nedvomno ugotovljenem dejstvu, da je direktor pravne osebe v imenu in za račun pravne osebe v ponudbi med drugim oddal izjavo (s priloženim certifikatom), kar je oboje podpisal in ožigosal (z namenom zavajanja naročnika, da izpolnjujejo zahtevane pogoje v zvezi z lesom, čeprav se je zavedal, da certifikat sploh ni bil izdan njihovemu podjetju niti v konkretnem postopku javnega naročanja) ni mogoče šteti, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, predvsem ne, ker je to storil prav direktor, ki je dolžan skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe.
ZSPJS člen 17a, 17a/10.. ZObr člen 93, 93/11, 94, 94/1, 94/1-2.. ZDR-1 člen 185.. ZSSloV člen 49, 49/14.. Pravilnik o službeni oceni (2014) člen 15, 18.. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4.
službena ocena - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - denarna nagrada - obrazložitev ocene - negativna ocena njegovega dela
Utemeljitev ocene v V. delu službene ocene ustreza zahtevi po utemeljitvi ocene, kot izhaja iz 15. člena Pravilnika o službeni oceni. Utemeljitev službene ocene po citirani določbi namreč ne zahteva obrazložitve ocene posamezne kompetence in vojaške usposobljenosti, temveč celovito in jasno sliko osebnosti, kompetenc, usposobljenosti, uspešnosti in posebnih dosežkov ocenjevanega, temu pa tožnikova ocena zadostuje. Delodajalec lahko službeno oceno utemelji tudi v sodnem postopku, zato morebitna pomanjkljiva obrazložitev ne vpliva na zakonitost ocene.
Prenehanje delovnega razmerja na podlagi dveh zaporednih negativnih ocen ne pomeni prenehanja delovnega razmerja iz krivdnih razlogov na strani tožnika. Gre namreč za samostojen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 94. členu ZObr. Tožniku zato, ker mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi dveh negativnih službenih ocen, ker ni dosegel večine zastavljenih ciljev in rezultatov ter je v celoti pod pričakovanji opravljal delo v ocenjevalnem obdobju, ni mogoče očitati, da mu je prenehalo zaradi njegove krivde, temveč kvečjemu zaradi njegove nesposobnosti. Za krivdni razlog na pripadnikovi strani bi šlo v primeru kršitev delovnih obveznosti, ki pa tožniku niso očitane (npr. kršitev vojaške discipline kot razlog za odpoved iz 94. člena ZObr). Ker torej tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana iz krivdnih razlogov na njegovi strani, tožena stranka od tožnika neutemeljeno zahteva povrnitev posebne denarne nagrade.
Če je predlagatelj pravzaprav želel zgolj obvestiti sodišče o spremembi volje edinega družbenika, da družbe ne likvidira, je sodniška pomočnica pravilno zavrnila predlog. V skladu z 9. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg se v zvezi s postopkom likvidacije vpiše sklep o začetku in sklep o zaključku s kratko označbo načina zaključka postopka. Takšen zahtevek ne izhaja iz listine in ne iz predloga. Ne drži, da je potrebno vsak sklep, ko ga sprejeme skupščina, po predpisih predlagati za vpis in da gre za avtomatizem. Vložitev predloga pri točki VEM je stvar volje predlagatelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017148
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1, 269/1-2.
zavrženje obtožnice - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - vsebina obtožnice - opis dejanja v obtožnem aktu - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve se zahteva vedenje oziroma zavest storilca, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. To je tisti element, ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj in jih jasno in določno razmeji od enostavne (civilnopravne) neizpolnitve obveznosti.
Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izplačila, pač pa tudi, kdaj je bil tožnik seznanjen s tem, na kaj se plačilo nanaša, zlasti, če gre - tako kot v obravnavanem primeru - le za delno plačilo (ali celo za več delnih izplačil, do katerih je pri toženi stranki prišlo v istovrstnih množičnih zadevah, med katere spada tudi obravnavana). Tožnik je po vložitvi navedene vloge tožene stranke, ko je bil seznanjen, na kaj se nanaša plačilo tožene stranke umaknil tožbo v celoti (tudi v zvezi z neizpolnjenim delom tožbenega zahtevka), kar pomeni, da jo je umaknil pravočasno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018479
ZDR člen 182, 182/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca
Tožeča stranka neutemeljeno vztraja pri odškodninski odgovornosti toženca kot njenega delavca po prvem odstavku 182. člena ZDR. Po tej določbi lahko delodajalec terja odškodnino od delavca, ki je škodo povzročil namenoma oziroma iz hude malomarnosti. Po prvem odstavku 131. člena OZ morajo biti za odškodninsko odgovornost izpolnjene vse štiri predpostavke: protipravnost ravnanja, škoda, pravno relevantna vzročna zveza in krivda povzročitelja. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da tožeča stranka ni uspela dokazati že prve predpostavke - protipravnosti toženčevega ravnanja, saj ni dokazala, da oprema, katere dobavo je financirala, kreditojemalki ni bila dobavljena. Zato toženčevo ravnanje, ko je bonitetnemu analitiku s fotografijami dokazoval dobavo materiala in sporočil, da zaradi že dobavljenega materiala bančna garancija ni potrebna, ne predstavlja protipravnega ravnanja. V posledici tega ni podana vzročna zveza z nastalo škodo zaradi nevrnjenega kredita, kot tudi ne toženčeva krivda.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija - pravnomočna odločitev - izostanek stranke z naroka - opravičilo
Tožena stranka s pritožbenimi navedbami smiselno izpodbija ugotovitev o nezakonitosti izredne odpovedi, o čemer je bilo že pravnomočno odločeno. Zato v pritožbenem postopku zoper izpodbijano sodbo, s katero je odločeno le o reparacijskem zahtevku, sodni razvezi in denarnem povračilu, teh pritožbenih navedb ni mogoče ponovno presojati.
Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje izvedlo narok za glavno obravnavo kljub opravičeni odsotnosti tožene stranke. V sodnem spisu namreč ni podatka ali dokazila o tem, da bi tožena stranka sporočila odsotnost, niti, da bi razlog za odsotnost opravičila. Tudi sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo ugotovilo, da je vabilo za toženo stranko izkazano, vendar izostanek ni opravičen. Sodišče prve stopnje zato ni kršilo določb pravdnega postopka, ko je izvedlo narok kljub odsotnosti tožene stranke.
Obtoženčeva prištevnost, ki jo je sodišče prve stopnje ugotavljalo in ugotovilo s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke je v zadostni meri pojasnjena, celovito branje teh razlogov, vključno z ostalimi, ki so tudi relevantni za izbiro in odmero kazenske sankcije, pa pokaže, da je sodišče to okoliščino v zadostni meri upoštevalo. Obtoženčevo specialno povratništvo je že po naravi stvari same okoliščina, ki jo sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino upošteva.
Sodišče prve stopnje je postopek napačno ustavilo v celoti, namesto le v delu, glede katerega je bila tožba umaknjena (188. člen ZPP). Zato je odločitev o ustavitvi postopka v delu, ki se nanaša na 296,43 EUR, predmet razveljavitve. Pravilna je le odločitev o delni ustavitvi postopka glede 622,48 EUR. To predstavlja odločitev o 68 % vtoževane terjatve. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je tožnik v sporu deloma uspel in je tožnikove stroške postopka neutemeljeno pobotalo s stroški tožene stranke.
1. Obdolženec se znajde v kazenskem postopku za dve najhujši kaznivi dejanji, neposredno po dejanjih grozi najbližjim sosedom oškodovancev, ki pokličejo policijo, ob prihodu katere se obdolženec sploh ne upira, policija pa na kraju samem najde eno truplo in ranjenko, ki zaradi obdolženčevega početja kmalu za tem umre. Pritožbeno sodišče se sprašuje, kaj bi moralo, sledeč zagovornikovim pritožbenim navedbam, biti še podano, da bi lahko govorili o neogibnosti pripora.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12/3, 12b, 12b/1, 12b/1-1, 12b/1-2. ZPP člen 108, 337, 337/1.
olajšave pri plačilu sodnih taks - predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - kratkoročne terjatve - relevantni podatki - pozivni sklep - poziv na dopolnitev predloga - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje postopa po 108. členu ZPP, če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne vsebuje vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, ne pa v primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine v zvezi s slabim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem, ki naj bi utemeljevale predlagano taksno olajšavo.