Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti (prvi odstavek 177. člena ZDR-1). Toženec v času odpovednega roka neupravičeno ni prišel na delo in tudi ni opravil primopredaje tehnične dokumentacije, ki je bila potrebna za izdelavo plastenke. To dokumentacijo je celo odtujil in iz sistema tožeče stranke zbrisal parametre za izdelavo sporne plastenke. S temi protipravnimi ravnanji je toženec tožeči stranki povzročil škodo, saj je morala pri proizvajalcu strojev poiskati tehnično pomoč, tj. nastavitev kalupa oziroma vnos tehničnih parametrov, da je lahko izvedla nujno proizvodnjo plastenk. Škodo je povzročil naklepno, saj dokumentacije ni želel predati (oziroma vnovično vnesti parametre v postopku primopredaje) kljub pozivom tožeče stranke.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - odločanje brez glavne obravnave - bistvena kršitev določb postopka
V obravnavanem primeru v novem sojenju ni bilo pogojev za izdajo izpodbijane sodbe brez glavne obravnave, saj je bila zadeva s sodbo in sklepom VDSS ob delni spremembi prvostopenjske sodbe in pravnomočni odločitvi o transformaciji pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Že okoliščina, da je zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje zato, ker je bilo zaradi zmotne presoje glede zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas dejansko stanje v zvezi z nadaljnjimi zahtevki nepopolno ugotovljeno (odločilna dejstva v zvezi z reparacijskim zahtevkom in zahtevkom za vrnitev na delo k toženi stranki se sploh niso ugotavljala, ker to glede na tedanjo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka glede transformacije ni bilo potrebno), kaže, da pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZDSS-1 v ponovnem sojenju niso bili izpolnjeni. Ni mogoče šteti, da bi pisna izjava o odpovedi glavni obravnavi, podana v prvem postopku, veljala tudi v ponovljenem sojenju. Zato je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO VARSTVO
VDS00018357
ZSDP člen 81.. ZPIZ-1 člen 142.. OZ člen 131, 148.
dodatek za nego otroka - dodatek za pomoč in postrežbo - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov
Protipravnost pri izdaji upravnih odločb ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega predpisa ali kršitvi postopka, temveč je ravnanje protipravno le, če gre za kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitev, ki je zavestna, namerna in očitna. Torej, če gre zlasti za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporabo jasne določbe zakona ali namerno razlago predpisov v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, če je podano grobo kršenje pravil postopka in napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka. Celo ugotovljena nezakonitost, sama po sebi še ne pomeni nujno nastanka odškodninske odgovornosti, saj se za obstoj odškodninskega elementa protipravnosti pri postopanju upravnih organov zahteva hujše odstopanje od pričakovanih standardov postopanja. Le v primeru težjih kršitev, kot so zloraba, samovolja in podobno, ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski namen protipravnosti.
Toženima strankama ni mogoče očitati, da sta pri izdaji spornih odločb, nerazumno odstopili od materialnega prava. Četudi je bil ustavljen dodatek za nego otroka za nazaj drugotoženi stranki ni mogoče očitati grobega kršenja pravil postopka niti napake, ki bi bila povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka. Enako velja glede dajanja navodil prvotožene stranke drugotoženi stranki, saj ne gre za obvezna navodila glede tolmačenja zakonodaje.
spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - podjemna pogodba - obličnost pogodbe - ponudba - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe - soglasje volj
Podjemna pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena že tedaj, ko je tožeča stranka prejela elektronsko sporočilo tožene stranke, da njeno ponudbo sprejema. Za presojo, ali je bila pogodba sklenjena, tako ne more biti več pravno odločilno dejstvo, ali je tožena stranka naročilnico dodatno še podpisala in jo poslala po pošti.
Ker tožnik telesne okvare nima, spremembe pa so posledica bolezni, je bila z izpodbijanima odločbama zahteva za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro pravilno in zakonito zavrnjena, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje pravice do invalidnine pa utemeljeno zavrnjen.
Intervenientka na strani prve toženke (zavarovalnica) je podala izjavo o vstopu v pravdo, kar je skladno s tretjim odstavkom 199. člena ZPP pogoj za izdajo izpodbijanega sklepa o intervenciji. Zato ne držijo pritožbene navedbe, da je intervenientka sodelovala v tem sporu proti njeni volji.
Manjkajoče (minus) ure v zimskih mesecih, to so ure, za katere je tožnik prejel plačilo, čeprav dela ni opravljal, so se kompenzirale s presežkom opravljenih ur iz preteklega leta. Navedene presežke ur je tožnik izrabil v dnevih, ko je v celoti izrabil letni dopust za leto 2013, na delu pa ga ni bilo. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno izhajalo iz ugotovitve izvedenskega mnenja o seštevku vseh opravljenih nadur tožnika (758,95 nadur), od katerega je odštelo seštevek ur, ko tožnik kljub plačilu dela ni opravljal ter ni koristil dopusta (296 ur). Razliko nadur (462,95 nadur) torej predstavljajo nadure, ki se niso kompenzirale z njegovo odsotnostjo v zimskih mesecih in jih je tožena stranka zato tožniku dolžna plačati. Za nadure, ki so se kompenzirale s tožnikovo odsotnostjo v razmerju 1 : 1, pa je tožena stranka dolžna plačati 30 % dodatka za nadure.
sodba na podlagi pripoznave - plača - plačilo razlike plače - odločitev o pravdnih stroških
Toženka je tožnici dolgovala razlike v plači s pripadajočimi obrestmi. Toženka je tožnici še pred vložitvijo tožbe najprej plačala razliko v plači, vendar brez obresti. Nato je plačala še del obresti, vendar po mnenju tožnice premalo. Zato je za razliko obresti tožnica vložila tožbo za plačilo 266,61 EUR in v sporu uspela za znesek 214,61 EUR (80,50 %), za znesek 52,00 EUR (19,50 %) pa in je tožbo umaknila. Iz navedenega izhaja, da je toženka dala povod za tožbo, saj pred vložitvijo tožbe tožnici ni plačala celotne terjatve. Ker pa je tožnica iz naslova sporne terjatve zahtevala preveč, je potrebno upoštevati, da je v pravdi le deloma zmagala.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse
Upoštevaje določbo 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), je pritožbeno sodišče razveljavilo 2. točko izreka (gre za opozorilo in ne za odločitev sodišča, zato ne spada v izrek sodne odločbe) in pritožnika opozarja, da je dolžan terjano sodno takso po plačilnem nalogu z dne 9.7.2018 plačati v roku 8 dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi pisnega odpravka tega sklepa (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).
Tožnik je tudi po uveljavitvi ZSPJS po 1. 8. 2008 še vedno upravičen do razlike v plači, in sicer med prevedeno plačo in plačo, ki bi jo prejemal po pogodbi o zaposlitvi z dne 24. 12. 1991, ker tožnikova pogodba o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007 še vedno velja, saj ni prenehala, ta sprememba zakonodaje je vplivala na določbo o plači kot elementu pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je pred podano odpovedjo s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi opravljal delo na delovnem mestu vzdrževalec I, za katero se je zahtevala V. stopnja izobrazbe, ki je sicer ni imel, po novi pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007, ki jo je podpisal, pa je delal na delovnem mestu vzdrževalec II, kjer se je zahtevala IV. stopnje izobrazbe. Sodni izvedenec je izračunal razliko v plači med dejansko prejeto plačo in prevedbeno plačo po pogodbi o zaposlitvi, čemur je sodišče prve stopnje pravilno sledilo. Tako je tožnik od 1. 8. 2008 upravičen do odškodnine v višini razlike v mesečni plači glede na plačo, ki jo je dejansko prejemal in plačo za V. tarifni razred.
Stroški pregleda odločb, posvet s stranko in poročilo stranki so nesamostojna opravila, ki so priznana in zajeta v stroških sestave obrazložene vloge in zastopanja na narokih.
ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f.. ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZS člen 113a.. Pravilnik o določitvi določenih vprašanj delovno pravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske napotenih na mednarodne operacije ali misije člen 5, 5/2, 5/3.
To, da je v evidencah določen dan označen kot prost obveznosti, ne pomeni, da v sodnem sporu ni dopustno preveriti, ali je bila formalna označba pravilna - ali so bili torej pripadniki SV takrat dejansko res prosti. Tožnik je dokazal nasprotno.
komisijska pogodba - prodajna pogodba - prodajna komisija - razmerje med komisionarjem in tretjim - vračilo kupnine
Zmotno je pritožbeno zavzemanje, da tožnica nima zahtevka zoper toženko ampak le zoper prodajalca oziroma lastnika motornega čolna in da toženka kot komisionarka ni odgovorna za prenos lastništva. Pravna dejanja komisionarja namreč učinkujejo neposredno za komisionarja in ta je subjekt pravic in obveznosti iz pogodbe, ki jo za račun komitenta sklene s tretjo osebo (tožnico). Izpolnitev obveznosti iz prodajne pogodbe, ki je pravni temelj tožbenega zahtevka v tej pravdi, sta torej upravičena zahtevati v medsebojnem razmerju le tožnica in toženka. Do realizacije prodajne pogodbe ni prišlo, zato tožnica utemeljeno od toženke zahteva vračilo kupnine s pripadki v delu, v katerem ji le-ta še ni bila vrnjena. Povedano drugače, ob nerealizirani prodajni pogodbi lahko tožnica, ki je tretji, zahteva vračilo kupnine le od komisionarja (toženke), medtem ko takšnega zahtevka do komitenta (prodajalca) pravzaprav nima.
Tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni zatrjeval skritih napak ali skritih lastnosti viličarja, zaradi katere bi sporni družbi grozil regres, zato sporna družba ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v pravdi. Zato bi moralo sodišče prve stopnje intervencijo zavrniti.
ločitvena pravica - več maksimalnih hipotek - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - poplačilo ločitvenega upnika - prijava terjatev v stečaju
Na istih nepremičninah je v korist istega zastavnega upnika dopustna ustanovitev dveh ali več maksimalnih hipotek. Vse vodijo do (ločenega) poplačila do zneska, določenega v vsaki od teh hipotek.
plačilo prispevkov za socialno varnost - zavrženje tožbe - sodna pristojnost - delovni spor - bruto plača - neto plača
V našem plačnem sistemu je uveden sistem bruto plače in da plačilo za delo ne predstavlja le neto plače ter da oženje pristojnosti delovnega sodišča izključno na odločanje o delavčevi pravici do neto plače ni ustrezno. Delavec ima namreč pravico do bruto plače (po določbah 126. do 129. člena ZDR-1), katere del so davki in prispevki, ki jih je delodajalec dolžan plačevati za delavca v skladu s predpisi. Delavcu ni mogoče odreči sodnega varstva za terjatve iz naslova neizplačane bruto plače, do katere je upravičen po pogodbi o zaposlitvi, zato je za tovrstne spore delovno sodišče stvarno pristojno v skladu z določbo točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Za tak spor gre tudi v obravnavanem primeru, v katerem tožnica od tožene stranke zahteva plačilo obračunanih zapadlih prispevkov. Obveznost plačila bruto plače je namreč primarno civilna obveznost iz delovnega razmerja, sodišče pa v delovnem sporu, kot je obravnavani, v ničemer ne posega v pristojnosti davčnih organov, ker delavec uveljavlja svojo pravico do bruto plače, ki vključuje pravico do plačila prispevkov, na podlagi podatkov davčnega organa.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - prepovedni tožbeni zahtevek - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - navadno sosporništvo - enotno sosporništvo - formalno sosporništvo - fizična oseba - motilno ravnanje - odgovornost organizatorja - skrbnost organizatorja - delni umik tožbe - prepozen odgovor na tožbo - zamudni sklep
Ključno v tej zadevi je, ali sta toženca enotna sospornika. Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da sta toženca postavila nelegalni prostor za kampiranje in da tam opravljata turistično dejavnost zagotavljanja prostora za kampiranje. Če sta organizirala kaj takega, ne pomeni, da je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor zaradi motenja posesti možno rešiti samo na enak način proti obema.
Ugotovitveni zahtevek je v motenjskih sporih po mnenju teorije nepotreben oziroma celo nedovoljen. Vendar ga sodna praksa razen v redkih izjemah kljub temu dopušča kot sestavni del dajatvenega zahtevka. Zato ugotovitveni del deli usodo tega dela oziroma sestavlja povezano celoto. Ker je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ugodilo prepovednemu delu zahtevka, je ob dejstvu, da je v ugotovitvenem delu opisano dejanje motenja, ki se prepoveduje tudi v bodoče, ravnalo pravilno, ko tožbe v tem delu ni zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017870
KZ-1 člen 74, 74/1, 227, 227/2. ZKP člen 101, 109, 502, 502/1, 502/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pridobitev protipravne premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - premoženjska škoda - zakonski znak kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - premoženjskopravni zahtevek - upravičen predlagatelj
Sodišče prve stopnje ima prav, ko ugotavlja, da okoliščina, da pridobitev protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. členu KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, za katero je državno tožilstvo predlagalo uvedbo preiskave zoper oba osumljenca, ni odločilna za presojo o utemeljenosti zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki ga je podalo državno tožilstvo in kateremu je ugodilo, ker je za protipravno premoženjsko korist potrebno šteti vsako povečanje premoženja storilca, ki ima vzrok v storitvi kaznivega dejanja, pri čemer protipravna premoženjska korist lahko pomeni dodatno sestavino protipravnosti pri kateremkoli kaznivem dejanja, čeprav za samo ugotovitev kaznivega dejanja ni pomembna, je pa pomembna okoliščina za odmero kazni ali za uporabo drugih kazenskih sankcij.