Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi v izpodbijanem sklepu, da zgolj dejstvo, da je izvedenka podala mnenje v drugi kazenski zadevi zoper istega obdolženca (otroka in mater), kjer je šlo za drugačno dejansko stanje in drugačen očitek kaznivega dejanja, ne pomeni, da je izvedenka v predmetni zadevi "pristranska" in bi zato njeno mnenje bilo potrebno iz spisa izločiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00017614
ZOZP člen 2, 15, 41. ZPP člen 7, 8, 214, 214/3. SPZ člen 60. OZ člen 69.
izplačilo odškodnine - zahteva za plačilo odškodnine - odgovornost lastnika vozila - nezavarovano vozilo - obvezno avtomobilsko zavarovanje - nesklenitev pogodbe - sklenitev pogodbe po zastopniku - lastništvo motornega vozila - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - priznanje dejstev - prerekanje dejstev - priznano dejstvo - prosta presoja sodišča ali se šteje dejstvo za priznano - izvajanje dokazov - dokazna ocena - izročitev v posest - prenos prometnega dovoljenja - uporaba motornega vozila v prometu - prometna nesreča - volja zastopanega
Za nedopustno ravnanje zastopnika zastopani ne odgovarja oziroma zanj odgovarja zastopnik sam, vendar pa se v konkretnem primeru toženki ne očita deliktno ravnanje, ki ga je storil zastopnik, temveč ravnanje, ki ga je storila sama, in sicer da kot lastnica avtomobila, ki je bilo uporabljeno v prometu, zanj ni sklenila zavarovanja avtomobilske odgovornosti, kar bi bila dolžna storiti v skladu z 2. in 15. členom ZOZP.
Lastninska pravica na avtomobilu ne preide s prepisom prometnega dovoljenja, ampak z izročitvijo v posest.
Na lastniku nezavarovanega vozila je večja skrbnost glede omogočanja uporabe vozila oziroma mora poskrbeti za to, da do uporabe vozila v prometu ne pride.
Opis kaznivega dejanja torej vsebuje vse abstraktne zakonske znake kaznivega dejanja poslovne goljufije iz prvega odstavka 228. člena KZ-1, zatem pa njihovo konkretizacijo, tudi zakonskega znaka preslepitve, iz katerega je sklepati, da je šlo pri obdolžencu za vedenje oziroma zavest o preslepitvi, ko je prikazoval, da bodo obveznosti izpolnjene, pri tem pa prikrival, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene, kar je razvidno iz navedbe, da je to storil, čeprav je vedel, da gospodarska družba A.U., d.o.o. ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi in računov za najem prostorov in parkirišč ne bo mogla poravnati ter je tako U.P. preslepil in je z njim podpisal navedeni pogodbi.
Obdolženčeva predkaznovanost za istovrstna kazniva dejanja in teža obravnavanega kaznivega dejanja, ob tem ko olajševalnih okoliščin utemeljeno ni ugotovilo, sta sodišču prve stopnje utemeljeno narekovali zaključek, da je edino primerna zaporna kazen v višini, kot jo je izreklo, in ki je po oceni pritožbenega sodišča povsem ustrezno odmerjena. Dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno pred šestimi leti, pa ni takšna tehtna okoliščina, ki bi lahko vplivala na vrsto in višino kazenske sankcije, kot je bila izrečena.
začasna odredba - izvršba na podlagi verodostojne listine - mandatni postopek - izvršilni naslov
Zgolj s samim dejstvom, da že teče izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, niso podani pogoji za izvršbo, in sicer vse do trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi.
taksna oprostitev - predlog za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko stanje predlagatelja - višina mesečnih prejemkov
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo premoženjske zmožnosti toženca, ki prejema dokazano visoko pokojnino, na podlagi katere bo lahko poravnal v sklepih določene obroke za plačilo taksne obveznosti.
zapuščinska obravnava - oprava zapuščinske obravnave - vabljenje na narok - nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo - oprava naroka v odsotnosti nepravilno vabljene stranke - izjava o sprejemu dediščine
Pritožnica kot dedinja sodi v krog prizadetih oseb in bi morala biti zato vabljena na zapuščinsko obravnavo. Ker se to ni zgodilo, sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti le na podlagi podatkov v spisu, navedb dediča in pritožničine izjave, da zapuščino sprejema, temveč bi moralo razpisati zapuščinsko obravnavo in pritožnici omogočiti, da na njej sodeluje. Tega ne spremeni dejstvo, da je sodišče pritožnici vročilo zapisnik zapuščinske obravnave, iz katerega je izhajalo, da bo po pridobitvi dedne izjave zapustnikove hčere izdalo sklep o dedovanju. Zapuščinska obravnava je osrednje procesno dejanje zapuščinskega postopka, zato bi jo sodišče prve stopnje v odsotnosti dedinje lahko zaključilo le, če bi slednja z nje neupravičeno izostala ali če bi se sodelovanju na njej pisno odpovedala.
Ker je sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze v ponovljenem postopku prišlo do zaključka, da obdolžencema ni dokazan goljufiv namen, pri čemer se utemeljeno sklicuje na izpovedbo priče M.Š., ki je izpovedal v prid obeh obdolžencev, da sta imela resen namen, da se posojilo vrne in da je v tistem času obstajala možnost prestopa igralca M.M. v drug klub, za kar bi klub M. prejel odškodnino, je obdolženca utemeljeno oprostilo obtožbe.
zapuščinski postopek - oprava zapuščinske obravnave - ob smrti zapustnika ni premoženja
Pritožnici ne izpodbijata ugotovitve sodišča, da zapustnik ni zapustil nobenega premoženja. Ker izrecno trdita, da ga je že za časa življenja razdelil z izročilno pogodbo in ker ne uveljavljata nobene dedne pravice, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi.
podjemna pogodba - jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari - vodovodna cev - vodovodna napeljava - sanacija napak - izvedensko mnenje - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje - pobotni ugovor - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izvedenec bi moral podati obrazložen odgovor tudi iz vidika (ne)potrebnosti oziroma (ne)utemeljenosti posameznih postavk, ki jih je tožnica opredelila v tretji pripravljalni vlogi v zvezi z računom (postavkami) izvajalca O. d.o.o. Ker tega ni storil, se njegovih ugotovitev ni dalo preveriti, s tem pa tudi ni mogoče preizkusiti tega dela izpodbijane sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00017520
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185, 185/1. ZASP člen 81, 157.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivno uveljavljanje pravice kabelske retransmisije na avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - kolektivne organizacije - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - avtorsko nadomestilo - običajen avtorski honorar - začasna tarifa - licenčna pogodba - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - licenčna analogija - pravna praznina - skupni sporazum o višini nadomestil - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti zahtevka - sprememba pravne podlage
Ker se licenčna analogija v tej zadevi ne more uporabiti, vprašanje (ne)članstva v ZKOS izgubi pomen, pravno praznino pa je treba zapolniti na drug način, tj. z uporabo primernega honorarja za kabelsko retransmisijo glasbenih del v višini 0,198 EUR na naročnika mesečno, ki ga je določilo Vrhovno sodišče RS.
Samo v primeru, ko upniki konkretizirano in dokazno podprto uveljavljajo ugovor zlorabe pravice, se je sodišče dolžno opredeliti do materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka. Pa še to le do te mere, da presodi, ali vsebuje načrt finančnega prestrukturiranja ukrepe, ki so očitno neutemeljeni in niti na prvi pogled ne morejo doseči navedenih ciljev, saj je tedaj mogoče skleniti, da gre za zlorabo pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00018253
ZM člen 1, 2, 37, 78, 78/2. ZPP člen 188, 188/1, 188/2. ZMZPP člen 20.
umik tožbe - izjava o umiku tožbe - soglasje k umiku tožbe - razmerje z mednarodnim elementom - pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano - bianco menica - zastaranje - menična izjava - menično pooblastilo - prekoračitev pooblastila - datum dospelosti menice - unovčenje menice - rok
Datum dospelosti menice med pravdnima strankama ni bil določen in ker datum dospelosti menice ni v nasprotju z vsebino poroštvene izjave, so neutemeljene toženčeve navedbe, da bi morala tožnica izpolniti menico najkasneje v dveh delovnih dnevih, pri tem pa se toženec zmotno sklicuje na 37. člen ZM, ki določa roke za predložitev menice v plačilo, ko gre za menico, ki je plačljiva na (vnaprej) določen dan. Terjatev tožnice proti tožencu iz meničnopravnega razmerja ni zastarala, ker je tožnica vložila tožbo v enem letu od dneva dospelosti menice, kot to določa drugi odstavek 78. člena ZM.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017642
OZ člen 59, 82, 82/2, 86, 86/1, 619, 625, 625/3, 642, 643, 643/3. ZPP člen 212, 358, 358-3. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (2008) člen 2, 2-9.
podjemna pogodba - sprememba cene - napake materiala - izračun z izrecnim jamstvom - pogoj - klavzula ključ v roke - pojasnilna dolžnost podjemnika - obvestilo naročniku - skupni namen pogodbenikov - stroški potrebni za pravdo
Določilo 643. člena OZ je posledica podjemnikovih pojasnilnih obveznosti iz 625. člena OZ oziroma zgolj konkretnejša izpeljava tega določila. Obveznosti podjemnika se v skladu s tretjim odstavkom 625. člena OZ nanašajo na pomanjkljivosti v naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo. Pri izvrševanju pojasnilne dolžnosti mora podjemnik upoštevati vse naročnikove interese, vključno z interesom, ki se nanaša na ceno (višino plačila) za opravljen posel.
V primeru, da je pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice pravni posel ali akt pristojnega državnega organa (pravnomočne sodne odločbe ali dokončne upravne odločbe), kot to v tem postopku zatrjuje tožeča stranka, ima lastnik za varstvo oziroma uresničitev svoje lastninske pravice na voljo zahtevke za izpolnitev zavezovalnega posla oziroma uresničitev sodne odločbe, torej dajatvene zahtevke (npr.: tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, izbrisna tožba).
Tožeča stranka je trdila, da se zaradi spremembe solastnine v etažno lastnino v zemljiški knjigi ne more vpisati kot lastnica zadevnih nepremičnin. S tem je smiselno zatrjevala, da stanje vpisov v zemljiški knjigi iz materialnopravnih razlogov ni pravilno. V takšnih primerih pravno varstvo nudi izbrisna tožba, s katero se sanira materialnopravna neveljavnost vpisa. V skladu z 2. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1 je namreč vknjižba neveljavna iz materialnopravnega razloga, če je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, postalo neveljavno zaradi razveljavitve zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno. To pa je tudi primer v tej zadevi. Zato bi tožeča stranka lahko dosegla svoj cilj z vložitvijo izbrisne tožbe. Ker je izbrisna tožba dajatvena tožba in kot takšna nudi celovito pravno varstvo, tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Sprejeto je namreč enotno stališče, da če lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo, nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Pravno varstvo lastninske pravice z ugotovitveno tožbo je v skladu s sodno prakso in teorijo namenjeno le situacijam, ko novi lastnik pridobi lastninsko pravico na podlagi zakona. Torej v primerih, ko zakon kot posledico določenega pravnega dogodka določa pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Takšen primer je pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (43. člen SPZ). Ugotovitvena odločba ima v teh primerih le deklaratorno naravo. Tožeča stranka v obravnavanem primeru ni zatrjevala, da bi bila pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na 32 posameznih delih zakon, kar bi opravičilo ugotovitveni zahtevek.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - ustavitev izvršbe na nepremičnino - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - odločitev o pravdnih stroških
Pravda, ki teče zaradi spora o nedopustnosti izvršbe po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča zaradi ugovora tretjega, nima povsem samostojnega življenja, ampak je že v svojem začetku vezana na razlog, zaradi katerega je bila sprožena, torej izvršilni postopek. V primeru ustavitve izvršilnega postopka ta razlog odpade, posledično pa tudi pravni interes za ugotovitveno tožbo oziroma morebitno pravno sredstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019392
ZPP člen 249. OZ člen 5, 262, 262/1, 557, 561, 561/3, 562, 562/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - odločitev o pravdnih stroških - skrbnik za poseben primer
Razveza pogodbe je skrajni ukrep, ne pa sankcija, ki bi bila v celoti odvisna od pogodbenikovega dojemanja svojega trenutnega položaja. Predpostavka zahtevka za spremembo ali razvezo pravnega razmerja med strankama zaradi spremenjenih razmer je, da se po sklenitvi pogodbe razmere spremenijo tako, da postane izpolnitev znatno otežkočena.
Trditev, da računov ni prejela, sama po sebi še ne pomeni izpodbijanja temelja za nastanek vtoževane terjatve ali njene višine, saj terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti.