tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - ustavitev izvršbe na nepremičnino - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - odločitev o pravdnih stroških
Pravda, ki teče zaradi spora o nedopustnosti izvršbe po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča zaradi ugovora tretjega, nima povsem samostojnega življenja, ampak je že v svojem začetku vezana na razlog, zaradi katerega je bila sprožena, torej izvršilni postopek. V primeru ustavitve izvršilnega postopka ta razlog odpade, posledično pa tudi pravni interes za ugotovitveno tožbo oziroma morebitno pravno sredstvo.
začasna odredba - izvršba na podlagi verodostojne listine - mandatni postopek - izvršilni naslov
Zgolj s samim dejstvom, da že teče izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, niso podani pogoji za izvršbo, in sicer vse do trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi.
V nasprotju s pravicami in interesi mdl. oškodovanca so le interesi obdolženca zoper katerega je predlog za pregon podan. Pritožbeno sodišče se zato strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da lahko predlog za pregon umakne le zakonita zastopnica, ki ga je v imenu mdl. oškodovanca vložila, nikakor pa ne obdolženec, zoper katerega je predlog za pregon bil vložen.
Ker je toženi sanirano steno v nekaj dneh porušil, tožnica izključne posesti nad podstrešnim delom svojega stanovanja ni pridobila, zato ni upravičena do posestnega varstva niti v obliki prepovedi nadaljnjih motenj z rušenjem stene.
Toženi je solastnik podstrešja in ima kot tak na podlagi določila 66. člena SPZ pravico celotno podstrešje imeti v soposesti in ga skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu. Tožeča stranka je brez soglasja ostalih solastnikov podstrešja pregradila del podstrešja nad svojim stanovanjem in ga ločila od ostalega podstrešja. Ravnanje toženca je zato mogoče prepoznati tudi kot dovoljeno samopomoč iz 31. člena SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00016895
URS člen 2, 22, 25. ZPP člen 82, 83, 83/1, 137. ZIZ člen 53, 53/2.
pravica do pritožbe - neobstoječ pravni pouk - začasni zastopnik - izvršilni naslov - obrazloženost ugovora - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazni predlog za zaslišanje strank - informativni dokaz - izjema od prepovedi informativnih dokazov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče mora stranko opozoriti na pravico do vložitve pravnega sredstva, vendar v primeru, ko stranka to pravno sredstvo izkoristi kljub temu, da odločba sodišča prve stopnje pravnega pouka ne vsebuje, še ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do pritožbe.
Začasni zastopnik ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, kar pomeni, da ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela sama stranka. Zato se začasnemu zastopniku vročajo vsa sodna pisanja, začasni zastopnik pa vsa dejanja opravlja v imenu in za račun stranke.
V pravdnem, kakor tudi v izvršilnem postopku velja splošno načelo prepovedi izvajanja informativnih dokazov, vendar pa je sodna praksa zavzela stališče, da obstaja izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov in to v situaciji, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Začasni zastopnik, ki začasno predstavlja zakonitega zastopnika dolžnika, je namreč zaradi nekontaktiranja s stranko oddaljen od informacijskega vira in ima zato manj možnosti, da zadosti zahtevi po substanciranju dejanskih navedb. Zato je v tem primeru izjemoma dopustno, da sodišče poseže po dokazu, s pomočjo katerega bo šele izvedba dokaza dala trditev za pravno pomembna dejstva o plačilu upnikove obveznosti.
taksna oprostitev - predlog za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko stanje predlagatelja - višina mesečnih prejemkov
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo premoženjske zmožnosti toženca, ki prejema dokazano visoko pokojnino, na podlagi katere bo lahko poravnal v sklepih določene obroke za plačilo taksne obveznosti.
ZFPPIPP člen 122, 122/2, 122/2-2. ZPP člen 33, 33/1.
prodaja nepremičnine - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba - prodajna pogodba za nepremičnino - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
ZFPPIPP določa obvezno objavo sklepov, izdanih v glavnem postopku zaradi insolventnosti. Navedeno določbo je treba razumeti tako, da se obveznost objave nanaša tudi na predlog s prilogami, na katere se sklicuje obrazložitev sklepa o izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe.
status dediča - zapuščinski postopek - odpoved dedovanju - dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - oseba, ki ni dedič - zavrženje pritožbe - ločitev zapuščine - zahteva upnika
Pritožnica ni dedinja po zapustniku in torej ni stranka postopka, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Pritožnica se je z dedno izjavo, podano na zapuščinski obravnavi, dedovanju po zapustniku odpovedala. Učinek njene izjave je v tem, da se šteje, da sploh ni postala dedič. Dedna izjava je nepreklicna. Dedič potem, ko je podal dedno izjavo, le-te z enostransko izjavo zapuščinskemu sodišču ne more preklicati ali spremeniti.
spori iz razmerja med starši in otroki - izvajanje roditeljske pravice - stiki z otrokom - režim izvajanja stikov - prava volja otroka - trajanje stikov - obvestilo o spremembi naslova - natančnost določitve stikov
Otrok mora od rezidenčnega starša dobiti jasno sporočilo, da so stiki z drugim staršem v njegovo korist. Ta občutek ali vedenje bo otrok najlaže ponotranjil, če starš, kateremu je otrok dodeljen v varstvo in vzgoje, tudi sam sodeluje pri stikih na način, da otroka na stik pripelje in(ali) ga po stiku prevzame.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00017352
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-14.
smrt stranke med pravdo - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka z dediči stranke - predhodno vprašanje - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - odpoved dediščini - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost odločilnih razlogov - navidezna (simulirana) pogodba - materialno in procesno dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - pravni interes za pritožbo
Krog dedičev po med postopkom umrli tretji toženki je za ta postopek predhodno vprašanje.
V konkretnem primeru tožnik nosi materialno dokazno breme za zaključek, da sta prvi toženec in oče pravdnih strank želela nekaj drugega, kot sta zapisala. Navedeno pa ne pomeni, da procesno dokazno breme v teku postopka v nobenem primeru ne more preiti na toženca. Ko stranka, ki je določeno dejstvo po materialnem pravu dolžna zatrjevati in dokazati, s tem uspe, nastopi položaj, ki od nasprotne stranke terja trditve in dokaz o nasprotnem. Tožnik je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostil in je na tožence prešlo procesno dokazno breme, da dokažejo, da je v obdobju sklepanja navedene pogodbe prvi toženec imel dovolj sredstev za plačilo kupnine, oziroma se sedaj vprašanje njegove finančne zmožnosti izkaže za pravno relevantno.
ZVEtL člen 23, 23/3, 26, 26/4. ZPP člen 116, 116/1.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dokaz z izvedencem - stroški izvedenca - predujem za izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - fikcija umika predloga - več predlagateljev - deljiva obveznost - solidarna obveznost - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda prekluzivnega roka
S tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom predlagatelju (ki sta bila takrat še dva) naložilo plačilo predujma v roku 15 dni v višini 1.500,00 EUR, je za prvega predlagatelja nastala obveznost plačila predujma v znesku 750,00 EUR, v roku 15 dni (torej obveznost plačila predujma po enakih delih za oba predlagatelja v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZVEtL). To je del predujma, katerega plačilo je takrat odpadlo nanj. Ni namreč šlo za solidarno obveznost, saj zakon izrecno določa plačilo po enakih delih. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po tem, ko druga predlagateljica predujma v sodno določenem roku ni plačala, s sklepom naložiti prvemu predlagatelju še dodatno plačilo predujma v znesku 750,00 EUR.
V primeru, da je pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice pravni posel ali akt pristojnega državnega organa (pravnomočne sodne odločbe ali dokončne upravne odločbe), kot to v tem postopku zatrjuje tožeča stranka, ima lastnik za varstvo oziroma uresničitev svoje lastninske pravice na voljo zahtevke za izpolnitev zavezovalnega posla oziroma uresničitev sodne odločbe, torej dajatvene zahtevke (npr.: tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, izbrisna tožba).
Tožeča stranka je trdila, da se zaradi spremembe solastnine v etažno lastnino v zemljiški knjigi ne more vpisati kot lastnica zadevnih nepremičnin. S tem je smiselno zatrjevala, da stanje vpisov v zemljiški knjigi iz materialnopravnih razlogov ni pravilno. V takšnih primerih pravno varstvo nudi izbrisna tožba, s katero se sanira materialnopravna neveljavnost vpisa. V skladu z 2. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1 je namreč vknjižba neveljavna iz materialnopravnega razloga, če je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, postalo neveljavno zaradi razveljavitve zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno. To pa je tudi primer v tej zadevi. Zato bi tožeča stranka lahko dosegla svoj cilj z vložitvijo izbrisne tožbe. Ker je izbrisna tožba dajatvena tožba in kot takšna nudi celovito pravno varstvo, tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Sprejeto je namreč enotno stališče, da če lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo, nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Pravno varstvo lastninske pravice z ugotovitveno tožbo je v skladu s sodno prakso in teorijo namenjeno le situacijam, ko novi lastnik pridobi lastninsko pravico na podlagi zakona. Torej v primerih, ko zakon kot posledico določenega pravnega dogodka določa pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Takšen primer je pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (43. člen SPZ). Ugotovitvena odločba ima v teh primerih le deklaratorno naravo. Tožeča stranka v obravnavanem primeru ni zatrjevala, da bi bila pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na 32 posameznih delih zakon, kar bi opravičilo ugotovitveni zahtevek.
Na tožeči stranki je bilo trditveno (in dokazno) breme glede trditev o vseh dejstvih, potrebnih za specifikacijo višine tožbenega zahtevka, saj lahko upnik v pravdi uspe le z ustrezno konkretiziranim in substanciranim tožbenim zahtevkom. Tožeča stranka pa takšnih trditev pred sodiščem prve stopnje ni podala, saj niti ni določno navedla, da naj bi bila cena dogovorjena v skupnem (pavšalno določenem) znesku za celoto opravljenih del.
Toženca, ki sta se z umikom strinjala, sta zahtevala povrnitev stroškov, ki so jima nastali z vložitvijo odgovora na tožbo, čeprav je postopek po primarnem tožbenem zahtevku še vedno v teku. Ali bosta toženca upravičena do povrnitve stroškov odgovora na tožbo, je odvisno od njunega končnega uspeha v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje o povrnitvi stroškov odgovora na tožbo ob tem, da je primarni zahtevek še vedno predmet obravnavanja, je zato preuranjena.
Če sodišče (prve stopnje) ne meni, da je zakon, ki ga mora uporabiti, v neskladju z Ustavo, mora na resne in argumentirane navedbe stranke v zvezi s tem odgovoriti, ker sicer krši pravico stranke do izjavljanja, pri tem pa mora nujno razlagati tudi Ustavo. Pritožbeni očitek toženca, da sodišče prve stopnje ne bi smelo tako ravnati, torej podajati ustavnopravnih argumentov, ker je le okrajno sodišče, nasprotuje njegovemu lastnemu zavzemanju za ustavnopravni dialog s prav tem (okrajnim) sodiščem.
Obveznost iz petega odstavka 25. člena ZZdrS sama po sebi je (izrecno) sorazmerna, saj predvideva enako in ne daljše časovno trajanje obvezne zaposlitve v regiji specializacije ter sorazmerno in ne kakorkoli ponderirano vračilo sredstev.
Ni nobene podlage, da sodišče ne bi uporabilo predpisa, ker ne velja več v času sojenja. Predpisi urejajo razmerja v času, ko veljajo, sodišča pa praviloma presojajo razmerja, ki so obstajala v preteklosti. Veljavnost v času sojenja je pomembna za postopek, po katerem sojenje poteka.
zavrženje pritožbe - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - opravljen pravniški državni izpit
Ker je nasprotna udeleženka zoper odločitev prvostopenjskega sodišča vložila pritožbo, o kateri odloča višje sodišče, mora imeti pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit za postopek pred višjim sodiščem.
spor majhne vrednosti - osebna vročitev - fikcija vročitve - javna listina - zanikanje prejema - izpodbijanje dokazne informacije javne listine - domneva umika pritožbe
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa le gola pritožbena navedba, da "tožena stranka sklepa Višjega sodišča dne 8. 5. 2018 ni prejela", za kaj takšnega ne zadošča. Če bi lahko že samo takšna navedba izpodbila zakonsko domnevo (o vročitvi), bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil.