CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018088
ZNP člen 33, 33/2, 37. ZVEtL-1 člen 3. ZPP člen 365, 365-1.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - pravnomočna odločba - res iudicata - ponovno odločanje o isti stvari - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - sprememba sklepa - zavrženje pritožbe
O predlogu poprave oštevilčenja lokalov je sodišče odločilo s sklepom, ki je postal pravnomočen, zato ponovne odločitve o isti zadevi udeleženka ne more doseči. V preostalem delu je sodišče predlogu oziroma pritožbi udeleženke v celoti ugodilo z izpodbijanim sklepom in skladno z njenim predlogom na novo preoblikovalo solastninska razmerja, čemur v pritožbi sama pritrjuje. S tem je njen pritožbeni interes izčrpan, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo.
skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - javna površina - parkirna mesta - pravnomočna upravna odločba o določitvi gradbene parcele
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča v širšem obsegu, kot je bilo le-to opredeljeno v pravnomočni upravni odločbi o funkcionalnem zemljišču oziroma gradbeni parceli k stavbi, v smislu petega odstavka 30. člena ZVEtL, ni ovira za vsebinsko presojo obsega pripadajočega zemljišča. Iz izreka upravne odločbe namreč ne izhaja, da bi upravni organ predlog v delu, ki je predmet tega postopka, zavrnil, oziroma da bi bilo predmet upravnega postopka tudi zemljišče, ki presega obseg, o katerem je v izreku odločil upravni organ.
Sodna praksa je že večkrat poudarila, da postopek po ZVEtL ni namenjen pridobivanju parkirnih mest, pač pa zgolj ugotavljanju tistega zemljišča, ki je funkcionalno povezano s stavbo.
ZFPPIPP člen 122, 122/2, 122/2-2. ZPP člen 33, 33/1.
prodaja nepremičnine - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba - prodajna pogodba za nepremičnino - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
ZFPPIPP določa obvezno objavo sklepov, izdanih v glavnem postopku zaradi insolventnosti. Navedeno določbo je treba razumeti tako, da se obveznost objave nanaša tudi na predlog s prilogami, na katere se sklicuje obrazložitev sklepa o izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe.
varstvo osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - okrnitev ugleda pravne osebe - tehtanje pravic v koliziji - pravica do ugleda ali dobrega imena - pravica do svobodnega izražanja - objava mnenja - vsebina izjave - (ne)resničnost izjave - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del
Meja svobode izražanja v konkretnem primeru ni bila presežena in za prisojo denarne odškodnine zaradi okrnitve ugleda pravne osebe ni materialnopravne podlage.
bančna garancija - poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - trditveno in dokazno breme - neupravičeno unovčenje bančne garancije - ugovor tožene stranke - škoda
Ugovor nastanka škode zaradi kršitev pogodbenih obveznosti spada v trditveno in dokazno sfero tožene stranke. Skupna značilnost ugovorov je, da ne posegajo v trditve tožeče stranke o dejstvih, temveč dodajajo trditve o drugih pravno pomembnih dejstvih, katerih pravna posledica je prenehanje pravice tožeče stranke oziroma obveznosti tožene stranke.
Dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, saj so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo. Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka.
Škoda nastane, če se premoženje zmanjša ali se prepreči njegovo povečanje. Glede na navedeno, bi morala tožena stranka podati konkretizirane trditve o nastanku škode, torej trditve o tem, da se je njeno premoženje zmanjšalo oziroma da se je preprečilo njegovo povečanje.
zapuščinski postopek - dedovanje na podlagi zakona - prvi dedni red - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - dedna transmisija - dedovanje na podlagi oporoke - spor dedičev o obsegu zapuščine - spor o veljavnosti oporoke - prikrajšanje nujnega dednega deleža - rok za vložitev tožbe - sklep o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - neobrazloženost sklepa - pravica do izjave v postopku - odločba presenečenja - sodna taksa - nastanek taksne obveznosti
Zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju sploh ni odločilo in pojasnilo, na podlagi katerih oporočnih vsebin katera od dedinj kaj deduje. V tem delu je sklep o dedovanju obremenjen z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
Ugotavljanje izhodišč za presojo vprašanja, ali je oporočitelj z oporočnim razpolaganjem prikrajšal nujne dediče, je v prvi vrsti v domeni zapuščinskega sodišča. Preden ni znan obseg zapuščine, sodišče niti ne razpolaga s temeljnim izhodiščem za ugotavljanje prikrajšanja nujnega deleža. Predpogoj za ugotavljanje prikrajšanja nujnega deleža je tudi jasna vsebina in obseg zapustnikovih oporočnih razpolaganj.
Zapuščinsko sodišče zato v konkretni zadevi do pravnomočne rešitve spora o obsegu zapuščine in do pravnomočne rešitve spora o veljavnosti oporok ni moglo celovito pretresati vprašanja prikrajšanja njunega deleža zapustnikovih hčerk.
Napotitev na pravdo zaradi spora o tem, ali je bil nujni delež prikrajšan, je bila preuranjena, posledično pa tudi že končana pravda (četudi je bil zaradi nesklepčnosti zahtevek v zvezi s prikrajšanjem zavrnjen) ne predstavlja ovire za obravnavanje tega vprašanja v nadaljevanju zapuščinskega postopka.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018511
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/2, 106. ZPP člen 212, 286, 337.
fiksna pogodba - fiksni rok - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - podjemna pogodba - rok za izpolnitev obveznosti - rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe - odstop od pogodbe - razveza pogodbe - odpoved pogodbe - prenehanje pogodbe - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov
Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko (upnika) brez pomena. Čas kot bistvena sestavina pogodbe je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko določiti upoštevaje vse okoliščine posameznega pogodbenega razmerja. Sama določitev natančnega časa, ko je treba opraviti izpolnitev, ne zadošča za sklep o fiksni pogodbi. Pri pogodbah iz 104. člena OZ mora biti namreč še posebej izražena volja, da je kasnejša izpolnitev brez pomena.
Narava pravnega posla ni bila takšna, da v primeru neizpolnitve v dogovorjenem roku, izpolnitev za tožečo stranko ne bi imela več pomena, ravno obratno, tožeči stranki je bila še vedno v interesu izpolnitev pravnega posla, na kar kaže tudi dejstvo, da je bil pravni posel kasneje dokončan s strani tretje osebe, hkrati pa je bila ob naročilu dogovorjena pogodbena kazen.
Dogovorjeni pogodbeni tritedenski rok za izvedbo del v predmetni zadevi ni bil fiksen rok po 104. členu OZ, zato pogodbeno razmerje med pravdnima strankama v nobenem primeru ni bilo razvezano že po samem zakonu, ampak bi skladno z drugim odstavkom 105. člena OZ morala tožeča stranka toženi stranki pustiti primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe oz. bi stranki lahko pogodbo sporazumno razvezali. Poleg tega je tritedenski rok za izpolnitev obveznosti pričel teči šele 28.10.2016 in še ni potekel niti 4. 11. 2016 niti 8. 11. 2016, ko je tožeča stranka toženi pisno izjavila voljo, da pride do prenehanja medsebojnega pogodbenega razmerja (odpoved pogodbe). Tožeča stranka je torej odpovedala pogodbo pred zapadlostjo, zato bi morala trditi in dokazati, da je bilo že pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da tožena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti niti v pogodbenem roku niti v dodatnem primernem roku.
postopek za delitev solastne stvari - ustavitev postopka zaradi neplačila predujma - fikcija umika predloga - založitev predujma za zaslišanje izvedenca - izdelava elaborata - elaborat ureditve meje - plačilo predujma za izdelavo elaborata - neplačilo predujma za izvedenca - izvedenec geodetske stroke - izvedenec gradbene stroke - predujem za stroške postavitve začasnega zastopnika
Pravilno je postopanje sodišča, ki je po izteku roka, ko predlagateljica ni plačala predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja in za delo začasne zastopnice, štelo predlog za umaknjen in je postopek ustavilo. O zadevi ni mogoče vsebinsko odločiti na podlagi že izdelanih izvedenskih mnenj, saj bi bilo treba dopolniti elaborat in zaslišati izvedenca.
sklep o preizkusu terjatev - nedovoljena pritožba - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta upnika prijavila terjatev in ločitveno pravico na nepremičnini k. o. X, parcela ..., v deležu do celote, upravitelj pa jima je terjatev in ločitveno pravico priznal tako, kot je bila prijavljena. Upnika nista vložila ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev niti ga nista vložila proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. Zato njuna pritožba iz razlogov, ki bi jih lahko uveljavljala v ugovoru zoper dopolnjeni oziroma osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni dovoljena.
stranska intervencija - prodajna pogodba - dobavitelj - intervencijski interes - škoda zaradi zaupanja
Po presoji pritožbenega sodišča pa razlog relativnosti pravnih razmerij in okoliščina, da materialno pravo v primerih "verižne" prodajne pogodbe ne pozna regresnih zahtevkov do predhodnega prodajalca, ni razlog za zavrnitev stranske intervencije, saj bi morebitna ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetnem sporu lahko predstavljala podlago za vzpostavitev odškodninske obveznosti predlagatelja stranske intervencije nasproti toženi stranki.
Kršitev iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je namreč podana takrat, če sodišče prve stopnje o predmetu obtožbe ne odloči v izreku sodbe, kar pa v obravnavani primeri ni primer. Napadena sodba se namreč nanaša na obdolženca in na dejanje, ki je obseženo v zasebni tožbi in ga je sodišče prve stopnje tudi povzelo v izrek napadene sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00017795
ZZK-1 člen 8, 79, 244, 244/1. ZPP člen 190. ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 60/6, 342.
izbrisna tožba - pasivna legitimacija - prenos lastninske pravice - odtujitev stvari med pravdo - ničnost prodajne pogodbe - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - izbris hipoteke - kršitev pravice do sodnega varstva - zaznamba spora - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - subjektivne meje pravnomočnosti
Pravilo iz 190. člena ZPP pride v poštev tudi v primeru, ko do spremembe lastnika pride zaradi izpolnitve kondikcijskih zahtevkov na podlagi nične pogodbe (87. člen OZ). 190. člen ZPP ureja naknadno ločitev procesne od stvarne (materialnopravne) legitimacije, in predstavlja izjemo od pravila, da se sodba izda med strankama, ki sta tudi materialnopravna nosilca pravic in obveznosti (zavezanec in upravičenec) v spornem razmerju. Kar pomeni, da izguba stvarne legitimacije (dejstvo torej, da stranka ni več materialnopravni izpolnitveni zavezanec ali upravičenec) praviloma ne sme vplivati na odločitev o zahtevku.
Ker gre v konkretnem primeru za stvarno pravico (hipoteko) na nepremičninah, do razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti ne bi prišlo (tožeča stranka ni izkazala zaznambe spora v z.k.) in se morebitna ugodilna sodba, izdana med prvotnima strankama, ne bi raztezala na singularnega naslednika tožene stranke.
Pravni interes prvotnim strankam, da se postopek med njima nadaljuje in konča, daje 190. člen ZPP, neodvisno od tega, ali bo sodbo mogoče izvršiti in ali bo učinkovala zoper pridobitelja stvari.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/2.
stroški priče - potni stroški - cestnina
Utemeljeno je sodišče prve stopnje priči priznalo tudi stroške cestnine, pravna podlaga za to je v drugem odstavku 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, kjer je določeno, da potni stroški obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča (priča pa je zaradi opravljanja dela začasno prebivala v Črni gori) do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje in za vrnitev. Takšen izdatek za potovanje pa predstavlja tudi strošek cestnine, ki ga je tako sodišče prve stopnje priči utemeljeno priznalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017101
KZ-1 člen 207, 207/1. ZZasV člen 52.
roparska tatvina - uporaba sile - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - elementi sostorilstva - namen videonadzora
Glede na dejstvo, da je obdolženec zaposlen in prejema dohodek v višini, kot jo je navedel sodišču in je razviden iz njegovih osebnih podatkov v prvostopenjski sodbi, ni imelo podlage za odločitev, da se ti stroški izplačajo iz proračuna, pri čemer pritožba s splošno navedbo, da je iz sodišču javno dostopne evidence nedvomno mogoče preveriti, da obdolženec prejema le skromne dohodke, ne da bi pri tem navedla njihovo višino in to potrdila z ustrezno listino ter tako izkazala, da so se sodišču znani podatki o zaposlitvi in plači obdolženca spremenili, ne more uspeti s svojo trditvijo, da je sodišče prve stopnje glede odločbe o stroških kazenskega postopka dejansko stanje zmotno ugotovilo in da so podani razlogi, da se obdolženca plačila stroškov oprosti.
Opis, da sta bila obdolženca navedenega dne kot sostorilca z zavestnim sodelovanjem pri storitvi zalotena pri tatvini, pa sta zato, da bi ukradene stvari obdržala, uporabila proti drugemu silo, ko sta v trgovini H. na V. 7 s prodajne police vzela stvari, ki so v nadaljevanju navedene, prav tako pa njihova vrednost, last družbe H. d.o.o., ustrezno konkretizira zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, ki je podana, kadar kdo vzame komu tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti, v nadaljevanju pa je ustrezno konkretizirana še sila, ki sta jo proti drugemu uporabila zato, da bi ukradene stvari obdržala, in ki njuno ravnanje opredeljuje kot kaznivo dejanje roparske tatvine. Navedba, da sta naštete stvari v trgovini vzela s prodajne police, nato pa z ukradenimi stvarmi odšla mimo blagajne, ne da bi pijačo plačala, ustrezno opiše izvršitev tatvine, pritožba pa v opisu kaznivega dejanja neutemeljeno pogreša opis, kateri od njiju je imel nahrbtnik in kateri je vanj prodajne predmete zlagal, saj sta storilca kaznivega dejanja tatvine v takšnem primeru oba in nobeden od njiju ni pomagač drugemu pri izvršitvi kaznivega dejanja. Nadaljnji opis, da ju je pri izhodu iz trgovine zalotil varnostnik M. O., ki je K. prijel za nahrbtnik ter ga zvlekel stran od izhoda trgovine, K. pa se mu je upiral, nato pa je do njiju pristopil N., ki je O. z roko odrival od K., K. pa je O. vlekel za oblačila in ga potiskal, nato pa je O. K. vzel nahrbtnik in ga odložil v nakupovalno košaro, N. in K. pa sta ponovno odrivala O., da bi mu odvzela nahrbtnik in obdržala ukradene stvari, pa ustrezno konkretizira uporabo sile obeh obdolžencev, ki sta jo za to, da bi ukradeno stvar obdržala, uporabila proti varnostniku.
Kamere, postavljene zaradi zagotavljanja varovanja premoženja in ugotavljanja ter preprečevanja tatvin, so v trgovini upravičeno nameščene, trditev, da snemanje prostorov trgovine zaradi tega namena predstavlja kršitev zasebnosti kupcev, ki vanjo prostovoljno vstopajo, pa je zmotna.
Pritožbene navedbe v celoti pomenijo dobesedno ponavljanje navedb iz ugovora tožene stranke zoper plačilni nalog, na katere je prvostopenjsko sodišče jasno in obrazloženo odgovorilo. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju na takšno obrazložitev v celoti sklicuje in dodaja, da višina takse s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 40.000,00 EUR po tabeli iz 16. člena ZST-1 znaša 291,00 EUR že od novele ZST-1B dalje (10. 8. 2013). Pred tem pa je višina takse s količnikom 1 pri tem spornem predmetu znašala 265,00 EUR, zato vse kaže, da se je tožena stranka sklicevala na neveljavni ZST-1, ki je veljal le do 9. 8. 2013 (do uveljavitve novele ZST-1B), zato za obravnavano zadevo ne pride v poštev.
Če sodišče (prve stopnje) ne meni, da je zakon, ki ga mora uporabiti, v neskladju z Ustavo, mora na resne in argumentirane navedbe stranke v zvezi s tem odgovoriti, ker sicer krši pravico stranke do izjavljanja, pri tem pa mora nujno razlagati tudi Ustavo. Pritožbeni očitek toženca, da sodišče prve stopnje ne bi smelo tako ravnati, torej podajati ustavnopravnih argumentov, ker je le okrajno sodišče, nasprotuje njegovemu lastnemu zavzemanju za ustavnopravni dialog s prav tem (okrajnim) sodiščem.
Obveznost iz petega odstavka 25. člena ZZdrS sama po sebi je (izrecno) sorazmerna, saj predvideva enako in ne daljše časovno trajanje obvezne zaposlitve v regiji specializacije ter sorazmerno in ne kakorkoli ponderirano vračilo sredstev.
Ni nobene podlage, da sodišče ne bi uporabilo predpisa, ker ne velja več v času sojenja. Predpisi urejajo razmerja v času, ko veljajo, sodišča pa praviloma presojajo razmerja, ki so obstajala v preteklosti. Veljavnost v času sojenja je pomembna za postopek, po katerem sojenje poteka.
Za začetek zastaranja je odločilen trenutek, ko je upravičenec smel terjati izpolnitev obveznosti. Tožeča stranka je za obseg škode izvedela najkasneje leta 2007. Takrat je bilo dokončno jasno, da je pri njenem zavarovancu nastopilo stanje trajne invalidnosti in trajne pravice do upokojitve. Zastaralni rok za terjatve iz 18. člena ZOZP znaša tri leta. Ker s plačilom z dne 11. 6. 2014 zastaranje terjatve, katere plačilo s tožbo zahteva tožeča stranka ni bilo pretrgano, je terjatev glede na datum vložitve tožbe (6. 6. 2017) zastarala.
ZPP člen 319, 319/3. ZD člen 28, 34, 45, 46, 46/1.
pravnomočnost - materialna pravnomočnost - ponovno odločanje o isti stvari - negativna procesna predpostavka - dedovanje - vrnitev darila - vračunanje daril - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek
Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve. Pravno razmerje, na katerega se sodna odločba nanaša, postane z njeno pravnomočnostjo urejeno. V ta razmerja ni dovoljeno posegati - stranke ne smejo znova uveljavljati tistega, kar je že bilo priznano ali zavrnjeno (materialna pravnomočnost). Pravnomočnost je negativna procesna predpostavka, na obstoj katere sodišče pazi po uradni dolžnosti. Če se uveljavlja zahtevek, o katerem je že bilo pravnomočno določeno, sodišče tožbo zavrže.
Dediči v sporu, v katerem eden od njih zahteva ugotovitev darila, niso nujni sosporniki.
predlog za začetek stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravnomočno potrjena prisilna poravnava
Za položaj, ko je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, se sedmi odstavek 152. člena ZFPPIPP ne uporablja.
Po pravnomočno končanem postopku poenostavljene prisilne poravnave je zato treba nadaljevati postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
Ker je toženi sanirano steno v nekaj dneh porušil, tožnica izključne posesti nad podstrešnim delom svojega stanovanja ni pridobila, zato ni upravičena do posestnega varstva niti v obliki prepovedi nadaljnjih motenj z rušenjem stene.
Toženi je solastnik podstrešja in ima kot tak na podlagi določila 66. člena SPZ pravico celotno podstrešje imeti v soposesti in ga skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu. Tožeča stranka je brez soglasja ostalih solastnikov podstrešja pregradila del podstrešja nad svojim stanovanjem in ga ločila od ostalega podstrešja. Ravnanje toženca je zato mogoče prepoznati tudi kot dovoljeno samopomoč iz 31. člena SPZ.