Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedopustnega zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka, ki ga je tožena stranka vložila na podlagi 10. točke 394. člena ZPP. Obnovitveni razlog iz navedene točke 394. člena ZPP se namreč nanaša na dejstva in dokaze, ki bi jih tožena stranka lahko uveljavljala v postopku pred izdajo sodbe. Ker se je postopek v predmetni zadevi končal z izdajo zamudne sodbe, ki je po določbi drugega odstavka 338. člena ZPP ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj temelji na domnevi priznanja tožene stranke glede dejanskih navedb tožeče stranke, ni mogoča obnova postopka zaradi navajanja novih dejstev in dokazov. Z obnovo takega postopka ni mogoče doseči širšega preizkusa kot s pritožbo.
ZDR-1 člen 8, 84, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/1, 91/3, 91/4, 91/5, 91/6.. OZ člen 131, 131/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - ustrezna zaposlitev - odpravnina
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da ustreznost ponujene zaposlitve vpliva na presojo (ne)zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (le), kadar se delodajalec (v pogodbi o zaposlitvi) zaveže, da bo ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ponudil ustrezno zaposlitev. Ker torej v obravnavani zadevi take zaveze delodajalca ni bilo, okoliščine v zvezi z ustreznostjo ponujene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "referent mehanizacije in zavarovanj" ne vplivajo na presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "vodja gozdnega obrata" iz poslovnega razloga.
stranska intervencija - stroški - zavezanec za plačilo stroškov
V določbah ZPP namreč ni podlage za naložitev plačila strankinih stroškov pravdnega postopka tistemu, ki priglasi intervencijo. Sodišče lahko naloži v plačilo stroške postopka le pravdni stranki, stranski intervenient ni zavezanec za plačilo stroškov.
ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 13/3, 25. OZ člen 847, 847/1.
posredniška pogodba - nepremičninsko posredovanje - plačilo za posredovanje - pravica do plačila - kogentna določba - načelo največjega interesa naročitelja - zmotna uporaba materialnega prava
Pogodbeni dogovor, v skladu s katerim posrednik pridobi pravico do plačila šele, ko je pogodba med naročiteljem in tretjo osebo izpolnjena, je v interesu naročitelja. Tak dogovor je dopusten tudi v skladu s splošnimi pravili OZ o posredniški pogodbi, ki se subsidiarno uporabljajo tudi po ZNPosr (drugi odstavek 13. člena ZNPosr v zvezi s prvim odstavkom 847. člena OZ). Če je dogovorjeno, da posrednik pridobi pravico do plačila šele po realizaciji pogodbe, za sklenitev katere je posredoval, ni relevantno, zaradi katerega razloga ni prišlo do realizacije in ali je do razloga za nerealizacijo prišlo zaradi naročitelja ali tretje osebe. Zato je materialnopravno zmotna presoja prvostopenjskega sodišča, da je dogovor pravdnih strank iz 3. člena pogodbe o posredovanju pri prodaji nepremičnin v nasprotju s kogentnimi določbami ZNPosr.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018251
KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - izvedenec - sprememba odločbe o kazenski sankciji
Izvedenec je neodvisen samostojen procesni subjekt (pomočnik sodišča), ki posreduje sodišču abstraktna pravila znanosti in stroke iz določenega področja in položaj izvedenca, postavljenega z odredbo sodišča v nekem drugem postopku, je v bistvu enak, kot položaj izvedenca angažiranega v konkretnem kazenskem postopku. Izvedenec je namreč oseba, ki jo sodišče določi, da v skladu s svojim strokovnim znanjem, na podlagi predpisov, ki urejajo določeno strokovno področje in pravila te stroke, neodvisno in samostojno sestavi izvedensko mnenje o dejstvih in s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno pomembna dejstva.
Pritožbeno sodišče je že v sodbi in sklepu v obrazložitvi dela zahtevka, ki je s to sodbo in sklepom postal pravnomočen, zavzelo stališče, da je pogodba o zaposlitvi, ki je v 20. in 23. členu vsebovala elemente štipendijskega razmerja, prenehala veljati 16. 5. 2010, saj toženka v pogodbeno določenem obdobju ni pridobila licence. Zato je tožeča stranka utemeljeno zahtevala od toženke vračilo prejetih zneskov iz naslova štipendiranja, ki jih je toženka od tožeče stranke prejela v času veljavnosti te pogodbe. Za obdobje po veljavnosti pogodbe o zaposlitvi št. ... (po 16. 5. 2010) pa tožeča stranka ni izkazala, da bi med toženko in tožečo stranko veljala takšna pogodba, ki bi toženko zavezovala k vračilu prejete štipendije po 16. 5. 2010 v primeru nesklenitve pogodbe o zaposlitvi s tožečo stranko.
plača - dnevnice kot del plače - dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa
Zmotne so pritožbene navedbe, da je tožnik tisti, ki mora dokazati, da mu je bilo v celoti izplačano plačilo za delo v skladu z zakonodajo in pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je podal ustrezno trditveno podlago, da mu je tožena stranka dolžna še določen znesek iz naslova premalo plačanih dnevnic, tožena stranka pa je tista, ki bi morala argumentirano nasprotovati takšnim trditvam tožnika in dokazati, da mu je plačala vse dolgovane prejemke.
izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - predlog za zaslišanje izvedenca - pravočasno grajanje procesnih kršitev
253. člen ZPP kot primarni način predvideva izvedbo ustnega dokaznega postopka z izvedencem, ki pa je v praksi že dolgo izjema. Pravilo je pisna izdelava izvedenskega mnenja. V takem primeru se zaslišanje ne izvede, če stranka ne poda utemeljenih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati. Šteje se namreč, da se stranka, ki dejanskim ugotovitvam iz izvedenskega mnenja ne nasprotuje, z njimi strinja. Dokazovanje z izvedencem tako poteka "po fazah", poglobljenost in obsežnost dokaznega postopka z izvedencem pa je odvisno v pretežni meri od aktivnosti pravdnih strank.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019697
OZ člen 352.
odškodninska odgovornost delavca - zastaranje
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz dejstva, da sta se škodna dogodka - prometni nesreči zgodili 11. 5. 2012 in 24. 5. 2012, medtem ko je tožeča stranka zvedela za nesreči in njunega povzročitelja najkasneje 30. 6. 2012, predlog za izvršbo pa je vložila 11. 11. 2015, torej več kot 3 leta po tem datumu. Pravilno je tudi zaključilo, da je bilo tožeči stranki kot avtoprevozniku znano, da je uveljavljanje odškodninskih zahtevkov povezano z izgubo bonusov oziroma nastankom malusov za zavarovanca, zato je tedaj morala vedeti tudi za nastanek škode. Zastaranje za bodočo škodo začne namreč teči od trenutka, ko je ta škoda določljiva - ko je torej oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel realno postaviti odškodninski zahtevek.
Bistveno je, da je škodno dejanje že zaključeno, le njegove posledice bodo v nadaljnjem obdobju še sukcesivno nastajale. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da tožeči stranki škoda zaradi izgube premijskih razredov nastaja vsakoletno ob zavarovanju spornega tovornega vozila, v posledici česar naj zahtevek ne bi bil zastaran. Pravno pomembno je, da je škoda predvidljiva, kar pa je v obravnavi zadevi bila, ko je tožeča stranka zvedela za nesrečo in tistega, ki jo je povzročil, saj so ji bile takrat znane vse okoliščine, ki so podlaga odškodninskega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00019015
ZPP člen 212, 286. OZ člen 239, 239/1, 240. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 15.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - kršitev pogodbe - trditveno in dokazno breme - nastanek škode - predmet gradbene pogodbe - projektna dokumentacija - projekt za izvedbo - lastnosti predmeta pogodbe - posebne gradbene uzance
V skladu z določilom 239. členu OZ, mora tožeča stranka za vsako terjatev iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti, ki jo je uveljavljala, zatrjevati in dokazati: (1) kršitev pogodbene obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega stanja, (2) da vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti ter (3) obstoj in višino škode zaradi kršitve. Vse navedene predpostavke morajo biti izpolnjene kumulativno. Trditveno in dokazno breme glede navedenih predpostavk poslovne odškodninske odgovornosti je po drugem odstavku 239. člena OZ na stranki, ki zatrjuje, da ji je nastala škoda zaradi kršitve pogodbe, torej na tožeči stranki. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da velja zakonska domneva, da vzrok za kršitev pogodbenih obveznosti izvira iz sfere tožene stranke, ker tožena stranka ni zatrjevala in dokazala ekskulpacijskih razlogov po 240. členu OZ. Navedeno določbo bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati šele, če bi bila ugotovljena kršitev pogodbene obveznosti, ki pa kot je navedeno v nadaljevanju, ni bila podana.
V zvezi z nastankom škode zaradi neizvedbe razširitve ceste bi tožeča stranka morala zatrjevati in dokazati, da tožena stranka svojih obveznosti iz Pogodbe ni izpolnila in je zato tožeči stranki nastala škoda. Konkretno bi morala pojasniti, kaj bi morala tožena stranka narediti pa tega ni naredila in da je ravno zaradi tega ravnanja tožene stranke tožeči stranki nastala škoda.
Naročnik s projektno dokumentacijo, med katero spada tudi PZI določi lastnosti končnega rezultata izvajalčevega dela, torej lastnosti objekta oziroma drugih del, ki so predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja po sklenjeni pogodbi. Izvajalec pa se s sklenitvijo gradbene pogodbe zaveže, da bo zgradil objekt oziroma opravil druga gradbena dela, ki bo imel take lastnosti. Iz navedenega torej izhaja, da Pogodba določa predmet gradnje oziroma gradbenih del, projektna dokumentacija pa določa lastnosti predmeta gradnje oziroma lastnosti gradbenih del, torej lastnosti končnega rezultata izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja.
Nikakor ni mogoče šteti, da izročitev PZI, v katerem je bilo zajeto celotno krožišče s komunalno infrastrukturo, avtomatično pomeni razširitev predmeta Pogodbe tudi na tiste sklope del, ki niso bili predmet javnega razpisa.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pokojnina iz tujine
Sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodne takse seveda lahko odloči tudi na podlagi listin oziroma podatkov, ki jih pridobi po uradni dolžnosti, vendar mora dejstva, ki so pravno pomembna za odločitev v obrazložitvi navesti. Sodišče ni pojasnilo, kako je prišlo do zaključka, da tožnik prejema pokojnino iz Nemčije v višini 892,81 EUR, ki jo je upoštevalo pri svoji odločitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00020034
SZ-1 člen 68, 68/1, 68/3, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 70, 70/1, 70/3.
etažna lastnina - podjemna pogodba - naročnik storitve - pasivna legitimacija upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - poravnava zapadlih obveznosti - učinki zastopanja
Sodišče prve stopnje je zmotno interpretiralo določbo 68. člena SZ-1 v smeri, da pravni posel sklenjen v imenu etažnih lastnikov ne velja, če upravnik ob podpisu pogodbe ne izroči dobavitelju storitev seznama etažnih lastnikov, ki vsebuje imena in priimke etažnih lastnikov, naslov, številko stanovanja, velikost stanovanja in druge podatke, ki so potrebni za opravljanje storitve dobavitelja ter delilnik stroškov med etažnimi lastnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018878
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - podaljšanje pripora - priporni razlogi - priporni razlog begosumnosti - okoliščine, ki kažejo na begosumnost
Sodišče prve stopnje je prepričljivo utemeljilo okoliščine, ki še vedno kažejo na nevarnost in realno možnost, da bi obdolžencu ob izpustitvi iz pripora postal nedosegljiv sodišču.
izjava o premoženjskem stanju - neresnični podatki o družinskem članu - ožji družinski člani - oprostitev plačila sodnih taks - sodne takse - pritožbene novote
Zato, da toženka navede ožje družinske člane, ki jih je dolžna preživljati, ne potrebuje prav nobenega pravnega znanja.
obročno plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme - pravočasne trditve - premoženjsko stanje predlagatelja - bilanca stanja
Smiselna uporaba 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze v oporo svojim zahtevkom, pomeni, da bi morala tožena stranka podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog za taksne ugodnosti. Tega pa, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, ni storila. Ker podatki, s katerimi je razpolagalo sodišče prve stopnje, niso predstavljali podlage za ugoditev predlogu za obročno plačilo sodne takse, je njen predlog utemeljeno zavrnilo.
OZ člen 5, 7, 14, 25, 25/2, 28, 28/3, 1035, 1036, 1036/1, 1036/2, 1046, 1046/1. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 351, 351/1, 358, 358-3, 358-5.
asignacija - sprejem nakazila - akcept - nakazančev sprejem - prejemna teorija - umik akcepta - preklic pooblastila, danega nakazancu - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava
Asignat sprejema nakazila ne more preklicati (prim. drugi odstavek 1036. člena OZ). Medtem ko lahko asignant prekliče pooblastilo vse do takrat, dokler ni izjavljen akcept, pa to ne more veljati za akcept nakazila. Z akceptom nakazila zaživi enostranska abstraktna obveznost opraviti izpolnitev v korist asignatarja. V preveliki meri bi trpela pravna varnost, če bi bilo akcept dopustno preklicati. Enostranska abstraktna obveznost asignata nastane, ko asignatar prejme akcept (recepcijska teorija). To pomeni, da ob smiselni uporabi določb o umiku ponudbe (drugi odstavek 25. člena OZ) in umiku akcepta (tretji odstavek 28. člena OZ) lahko asignat umakne (ne pa prekliče) akcept, če asignatar prejme izjavo o umiku pred prejemom izjave o sprejemu ali sočasno z njo. V slovenskem obligacijskem pravu namreč velja sistem vezanih ponudb (25. člen OZ), določila pa se smiselno uporabljajo tudi za enostranske pravne posle (14. člen OZ), med katere sodi akcept nakazila.
Glede na prej obrazloženo materialno pravo, bi le ravnanje tožene stranke "izničilo" učinek že izjavljenega akcepta. Ker je tožena stranka izjavila sprejem nakazila, je tudi ona tista, ki ga lahko umakne. Ravnanje asignanta tovrstnega učinka ne more imeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018280
ZPP člen 213, 213/1, 431, 431/1, 437. OZ člen 51, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 55, 56, 56/1, 56/2, 56/3. ZPSPP člen 12, 12/2, 24, 24/1, 26, 26/1, 28, 29, 29/2, 29/3, 121.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - procesne predpostavke - zapadlost terjatve - obličnost najemne pogodbe - ustni dogovor o bistvenih sestavinah pogodbe - dokazni predlog - zaslišanje priče
Sodišče mora izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Sodišču ni treba izvesti tistih dokazov, ki glede na materialno pravo, ki ga je treba uporabiti, niso pomembni. Ti dokazi na odločitev ne morejo vplivati, tudi če potrdijo navedbe, v zvezi s katerimi so bili predlagani (prim. VSRS sklep III Ips 93/2011 z dne 15. 10. 2013).
Podobno kot pri preizkusu odgovornosti glede pravilnosti ravnanja odvetnika mora ravnati sodišče tudi, če presoja pravilnost ravnanja davčnega svetovalca. Sodišče mora presoditi, ali bi hipotetično pravilno, vendar v resnici neopravljeno ravnanje davčnega svetovalca (kot prevzemnika naročila) pripeljalo do zaželenega uspeha za naročitelja. Če bi, je prevzemnik naročila odškodninsko odgovoren.
Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2004) člen 1. ZASP člen 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5, 168/6, 168/7. OZ člen 74. URS člen 121, 125. ZKUASP člen 44, 44/4, 44/4-1, 44/7, 44/8. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk (2006) člen 3.
javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - tarifa Zavoda IPF - exceptio illegalis - civilna kazen po ZASP - plačilo DDV
Sodišče prve stopnje je z obrazložitvijo svoje odločitve glede pravne podlage za izračun nadomestila in posledično tudi civilne kazni za toženo stranko v celoti sledilo ustaljenemu stališču pritožbenega sodišča do tega vprašanja, ki ga je izrazilo v številnih svojih odločbah v zadnjih letih. Nadomestilo je odmerilo v skladu s Skupnim sporazumom o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk (Ur. l. RS, št. 115/2006).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
pritožba zoper sodbo - vsebina pritožbe - ugotovitev skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju zakoncev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - odprava nasprotij med izrekom in obrazložitvijo - poprava - delna razveljavitev sodbe - obrazložitev razlogov - izdaja nove odločbe
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevka obeh pravdnih strank za ugotovitev deležev na skupnem premoženju, čeprav iz obrazložitve sodbe izhaja, da naj bi sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da znaša delež vsake od pravdnih strank na njunem skupnem premoženju 1/2, zato se izpodbijane sodbe v tem obsegu ne da preizkusiti, ker izrek sodbe nasprotuje njegovim razlogom, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ugotovljene procesne kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
Delna razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v tem obsegu v ponovno sojenje pred sodišče prve stopnje ne bo povzročila kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in bo s tem hkrati zagotovljena učinkovita in popolna pravica stranke do pritožbe.