začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pravica do stikov otroka s starši - sprememba izvajanja stikov - določitev obsega stikov - način izvajanja stikov - stiki očeta z otrokom - omejitev pravice do stikov - restriktiven pristop
K izdaji začasnih odredb v družinskopravnih zadevah je treba pristopiti restriktivno. Te imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in otroka. Odsotnost stikov z enim od staršev praviloma povzroči škodo, ki lahko kaj hitro postane zelo težko popravljiva.
Sprememba kraja stikovanja – ta je lahko izven igrišča v bližini otrokovega doma – omogoča nasprotnemu udeležencu in mld. A. A. zaživeti sproščenejši odnos. Očetu pa predvsem prevzeti večjo odgovornost za otroka in se aktivneje vključiti v stik.
zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - učinki začetka stečaja nad vpisanim lastnikom - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje tudi samo ugotovilo, da je bil podpis na pogodbi, ki se nanaša na razpolaganje stečajnega dolžnika, overjen pred začetkom stečajnega postopka, vendar je kot pravno pomembno (napačno) štelo tudi dejstvo, da je bil podpis odsvojiteljev na nadaljnjih pogodbah v verigi pogodb overjen šele po začetku stečajnega postopka.
razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - poplačilo v izvršilnem postopku - delna plačila - po uradni dolžnosti
Izvršilno sodišče mora ves čas postopka biti pozorno, ali je morda postopek že zaključen zaradi poplačila in s tem namenom po uradni dolžnosti upoštevati vsa delna plačila, ki so bila opravljena v posledici opravljenih izvršilnih dejanj v postopku. Navedeno je še posebej pomembno v fazi razdelitve kupnine, kjer je bistveno, kakšna je še preostala obveznost upnika, ki je sprožil izvršbo. Za obravnavanega izvršilnega upnika navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje izhajati iz podatkov v spisu o višini obveznosti, kot ta izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi in sklepov o izvršilnih stroških, pri tem pa upoštevati vsa delna plačila, ki so bila opravljena prisilno v posledici realizirane izvršbe. Upoštevati pa bi tudi moralo delna plačila, opravljena zunaj postopka, ki sta jih v obravnavani zadevi zatrjevali stranki sami.
stroški postopka za ugotovitev obstoja terjatve - vsebina prijave terjatve - obrazložitev odločitve o stroških - sklicevanje na stroškovnik
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da upravitelj terjatve ni prerekal zaradi njene nepopolnosti oziroma zaradi tega, ker naj ne bi vsebovala opisa dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokazov o njih in ker ji ni bila priložena najemna pogodba, temveč zaradi tega, ker naj bi terjatev nastala po začetku postopka prisilne poravnave. Razlog prerekanja ni vedno in povsem nepomemben, ko to zmotno meni pritožnik.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dovolitev izvršbe - izvršilna sredstva - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnica v ugovoru izterjevani upnikovi denarni terjatvi ni nasprotovala in je sklep o izvršbi izpodbijala le glede dovoljenih izvršilnih sredstev. S tem pa je po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje izpodbijala sklep o izvršbi zgolj v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je dolžnica v ugovoru navajala razloge iz 55. člena ZIZ, ki preprečujejo izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040517
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/4.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zadovoljevanje spolnega nagona - spolna nedotakljivost - prizadetost spolne nedotakljivosti - pravna opredelitev kaznivega dejanja - privilegirana oblika kaznivega dejanja - motiv - naklep - presoja dejanskega stanja
O odločilnem dejstvu spolne motiviranosti je torej sodišče prve stopnje povsem zadostno sklepalo na podlagi narave obdolženčevih ravnanj, zato očitana kršitev ni podana.
Že Vrhovno sodišče Republike Slovenije je večkrat poudarilo, da je namen zadovoljevanja spolnega nagona naravni znak kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let.
A ne glede na to, po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča namreč prav fizični kontakt predstavlja tudi razmejitev med kaznivim dejanjem po prvem in četrtem odstavku 173. člena KZ-1, pri katerem ne pride (nujno) do dotikanja teles, pač pa gre za različna spolna nedostojna ravnanja oziroma dejanja, ki so namenjena zadovoljitvi storilčeve spolne pohote pred otrokom.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00040695
ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
prisilno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležencu pojasnjuje, da je odločitev o uvedeni terapiji (vključno z zdravili, ki jih prejema), v pristojnosti zdravstvene stroke, zato pritožba z navedbami, da je terapija močna in ima stranske učinke ter jo je nasprotni udeleženec odklanjal, ne more uspeti.
prepozna pritožba - fikcija vročitve - fikcija vročitve nastopi v soboto - začetek teka roka za pritožb pri vročanju na podlagi fikcije
Po četrtem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v primeru, če pisanje v roku 15 dni ni dvignjeno, nastopi fikcija vročitve. V skladu s to določbo se šteje, da je bilo pisanje vročeno naslovniku s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi bilo potrebno pisanje dvigniti, in ne šele z dnem, ko je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku.
Tožeča stranka je svoj primarni zahtevek gradila na tem, da ni bil podan temelj za unovčenje zadevne bančne garancije, ker ne odgovarja za grajane napake oziroma, da teh v času spornega unovčenja ni bilo, opredelitvi oziroma oceni višine škode, kot jo je podala tožena stranka, pa ni ugovarjala. Še več, v drugi pripravljalni vlogi z dne 26.1.2016 je izrecno navedla, da v tej pravdi ni bistveno, koliko naj bi znašala škoda zaradi domnevnih napak, pač pa to, da tožena stranka sploh ni imela temelja za unovčenje bančne garancije (ker napak v kritičnem času ni bilo oziroma zanje tožeča stranka ni odgovorna) ter da je tožena stranka pri tem ravnala zvijačno. Sodišče prve stopnje se torej v obrazložitvi izpodbijane sodbe utemeljeno ni ukvarjalo z višino škode zaradi obravnavanih napak premazov, saj je tožnica za primer, da bi bil podan temelj za unovčenje garancije, smiselno pristala na oceno višine škode in utemeljitev zneska unovčenja, kot ju je podala tožena stranka.
ZZK-1 člen 40, 40/1-1, 40/3, 41, 140, 140/1-4, 150, 150/2, 152, 152/2, 248, 248/2.. ZPPLPS člen 6.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - posadna listina - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - nakup stanovanja po določbah o privatizaciji stanovanj - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Zakon določa, da lahko zadnji pridobitelj nepremičnine zahteva vknjižbo v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika. Ob tem ZZK-1 v 140. členu zahteva, da predlagatelj tudi v samem zemljiškoknjižnem predlogu (opredeljeno) navede vse listine, ki so podlaga za vpis. Predlagatelja, ki se sklicujeta na tri pogodbene prenose, nista ravnala v skladu s temi pravili.
Pogodba z dne 14. 8. 2020, ki sta jo predlagatelja kot podlago navedla v zemljiškoknjižnem predlogu, ne predstavlja ustrezne podlage za vpis, saj ne ustreza niti posadni listini (pogodbeni stranki se sklicujeta na izveden način pridobitve stvarne pravice) niti uskladitveni pogodbi.
Na načelni ravni se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da je treba v primerih, ko je bila prva v verigi pogodb kupoprodajna pogodba, sklenjena skladno s privatizacijskimi določbami SZ iz leta 1991, pogoje za vpis preverjati tudi z vidika določbe 6. člena ZPPLPS. Tako napotuje 248. člen ZZK-1.
Posledica neuspešnega rubeža, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ne pomeni, da dolžnik upniku ni dolžan povrniti stroškov neuspešnega izvršilnega dejanja, ki ga je opravil izvršitelj, če jih upnik pravočasno priglasi in sodišče oceni, da so bili ti potrebni za izvršbo.
ZIZ člen 38, 38/5, 81, 81/3, 82, 82/4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/3.
povračilo izvršilnih stroškov - neposredna dejanja izvršbe - pogoji za rubež premičnin - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
Izvršitelj mora opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače (tretji odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja - v nadaljevanju Pravilnik). Stališče dolžnika, da rubeža izvršitelj ne bi smel opraviti na dolžnikovem domu, ker je hči dolžnika opozorila, da ne gre za dolžnikove predmete, je po pojasnjenem neutemeljeno.
pravdni stroški po umiku tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - izpolnitev po tretji osebi
Tožnica je tožbo zoper toženca umaknila zaradi poplačila njene izterjevane terjatve, ki pa ga ni opravil toženec. Zato pa ugotovljena situacija ne pomeni izpolnitve pogoja iz prvega odstavka 158. člena ZPP.
Za odločanje po 158. členu ZPP je pravno neodločilno kdo tretji, ki ni toženec, je tožnici izpolnil zahtevek, zaradi česar je ta umaknila tožbo zoper toženca.
verzijski zahtevek - povrnitev stroškov preživljanja - poravnava - dejansko stanje - dokazovanje - nesklepčnost tožbe
Toženčev očitek o nesklepčnosti tožbe ni utemeljen. Tožnica je navedla vsa dejstva za utemeljevanje verzijskega zahtevka iz 133. člena ZZZDR, za dokazovanje višine potrebnih izdatkov za preživljanje mladoletnih otrok pa je predložila ustrezne dokaze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040276
OZ člen 22, 619. ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o poslovnem sodelovanju - obstoj daljšega poslovnega sodelovanja - podjemna pogodba - oprava storitev - mesečni pavšal - ugovor neizpolnitve obveznosti - trditveno breme - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vabilo na narok za glavno obravnavo - poslovna komunikacija - odločanje na podlagi listine v tujem jeziku - izvensodna poravnava - pogoji za veljavnost - obličnost - neplačilo obroka - nova ponudba
Pogodba, v kateri je bilo dogovorjeno mesečno plačilo s pavšalom za nabor nekonkretiziranih storitev, ki se niti posamično niti v paketu ne dokumentirajo in ne obračunavajo, od naročnika terja redno in budno spremljanje izvajanja takšne pogodbe. Tega namreč, česar v pogodbi ni bilo dogovorjeno (dokumentiranje in obračunavanje opravljenih storitev), tudi naknadno ne more terjati od izvajalca. Ni sicer pravilno stališče prvostopnega sodišča, da bi bila tožena stranka dolžna plačati mesečni pavšal že zgolj zato, ker je imela na voljo svetovalne storitve tožeče stranke, pa jih ni izkoristila. Navedeno stališče je uporabljivo v situacijah, ko je obseg storitev v pogodbi na pavšal odvisen od konkretnih posamičnih naročil naročnika, ki pogodbe ni odpovedal, čeprav storitev ni potreboval. Za takšno situacijo v obravnavanem primeru ne gre. Se pa pri pogodbah, sklenjenih na pavšal, šteje, da so storitve (za preteklo obračunsko obdobje opravljene), če jih naročnik ni nemudoma grajal. Izvajalca storitev mora torej naročnik takoj obvestiti o vseh pomanjkljivostih izvršenega posla, vključno z nezadostnim obsegom opravljenih storitev, in v primeru, če izvajalec napak ne odpravi ali celo sploh ne opravlja več nobenih storitev, odpovedati pogodbo. Če je pogodba sklenjena na pavšal, se namreč predpostavlja, da izvajalec storitve, ki so z njo dogovorjene, opravlja do trenutka, ko naročnik jasno in konkretizirano izrazi nezadovoljstvo z vsebino ali obsegom opravljenih storitev. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni niti trdila, da je tožečo stranko kadarkoli opozorila na njeno neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Že sama okoliščina, da tožena stranka zoper delo tožeče stranke ni uveljavljala nobenih ugovorov, povsem zadostuje za zaključek, da je tožeča stranka storitve po pogodbi opravila.
SPZ člen 33, 33/3, 37, 76. URS člen 36. ZPP člen 286b.
motenje posesti - prepoved nadaljnjega motenja posesti - posestno varstvo - varstvo posesti - dostop do objekta - ugotovitev načina motenja posesti - zadnje mirno posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - prekarij - vzdrževalna dela na nepremičnini - motenje temelječe na zakonu - izključitev protipravnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - zavrnitev dokaznega predloga - ogled kot dokazno sredstvo - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Posest je dejanska oblast nad stvarjo, posestno varstvo pa to (golo) dejansko oblast varuje. Zato mora sodišče pri varstvu posesti upoštevati le zadnje stanje posesti in nastalo motenje.
Pritožnika se tudi neutemeljeno sklicujeta na tretji odstavek 33. člena SPZ, saj citirano določilo želi poudariti predvsem to, da lahko le zakon izključi protipravnost posega v posest. Posestnik tako nima pravnega varstva, če motenje posesti temelji na zakonu. V danem primeru toženca nimata zakonske podlage, ki bi jima dovolila posegati v tožničino posest, zato protipravnost njunega posega v tožničino posest ni izključna in ima tožnica pravno varstvo.
Neutemeljena je pritožbena lastna dokazna ocena sporne kršitve oziroma izpostavljene fotografije in ji pritožbeno sodišče ne sledi. Prva toženka se je imela možnost opredeliti do konkretno zatrjevane kršitve začasne odredbe in do priložene fotografije v vseh smereh, ki jih neutemeljeno (in nekatere tudi prvič ter zato neupoštevno) izpostavlja v pritožbi, pa tega ni storila. Njene ugovorne navedbe so bile povsem pavšalne, zato je sodišče prve stopnje na podlagi konkretiziranih trditev tožnic (o ravnanju prve toženke dne 25.6.2020 ob 15.30 uri) in priložene fotografije povsem pravilno in popolno ugotovilo relevantno dejansko stanje ter ni šlo za nekritično sledenje navedbam in dokazu tožnic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041002
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 285, 286, 286/2, 286a, 286a/1, 286a/4, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 23.
prekluzija - pravočasnost pripravljalne vloge - prvi narok za glavno obravnavo - opozorilo na posledice - komunikacija med odvetnikom in stranko - franšizna pogodba - odpoved pogodbe - odstop od pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti - trditvena podlaga - nesklepčnost
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da neupoštevanje vloge, ki jo stranka pošlje sodišču dan pred prvim narokom oziroma vloge, ki jo stranka vloži (ali prebere (diktira na zapisnik)) na prvem naroku, ne predstavlja kršitve pravic do izjave in obravnavanja pred sodiščem, če je bila stranka v naprej opozorjena na takšno posledico. Na tak način je stranka deležna vsaj tistega minimuma varstva (njene pravice do izjave in obravnavanja pred sodiščem), ki ji ga nudi sodišče pri prekluziji na poziv (drugi odstavek 286. člena in prvi odstavek 286.a člena ZPP), to pa je, da jo sodišče (kadarkoli, vendar vnaprej) izrecno opozori na njeno dolžnost dovolj zgodnje predložitve vlog sodišču tudi v primerih iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP in na posledice zamude (peti odstavek 286.a člena ZPP).
Zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1, 15. ZPP člen 252, 252/1.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - ustrezni dokazi
Dolžnica pripomb na cenilno poročilo ni podkrepila z nobenimi konkretnimi podatki, relevantnimi listinami oziroma dokazi, ki bi upravičili dvom sodišča o strokovnosti in pravilnosti izdelanega cenilnega poročila.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - fizična oseba - zbornica - vrednost spora - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stalno prebivališče toženca - krajevna pristojnost
Ker je tožeča stranka zbornica, tožena stranka pa fizična oseba, nobena od strank v konkretnem primeru ne izpolnjuje subjektivnega kriterija iz prvega odstavka 481. člena ZPP za gospodarske spore. Iz spisovnega gradiva tudi ne izhaja, da bi šlo po vsebini za katerega od sporov iz 483. člena ZPP ali za situacijo iz 484. člena ZPP, tako da ni izpolnjen niti objektivni kriterij za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Predmetni spor torej ni gospodarski spor.