požar - izplačilo zavarovalnine - škoda, ki je krita z zavarovanjem - procesno trditveno in dokazno breme
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da je tožeča stranka tako v zvezi z razmejitvijo škode, kot tudi v zvezi z obsegom škode zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu s predložitvijo računa št. 6/2015, saj je v njem natančno specificirana škoda, nastala v predmetnem škodnem dogodku, tako po vrsti kot po višini. S tem se je trditveno in dokazno breme prevesilo na toženo stranko, ki pa ga ni zmogla.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - pravica do stikov - stik otroka s staršem - določitev obsega stikov - ogroženost otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - omejitev stikov - restriktiven pristop - zasvojenost - alkoholizem - nižji dokazni standard
Pravico do stikov je treba presojati predvsem v luči pravice otroka, da stikuje s staršema. Izhodišče glede obsega stikov je enako za oba starša, razen če bi bila iz takih ali drugačnih razlogov otrokova korist ogrožena. Le če je nujno, se izda začasna odredba, s katero se enemu od staršev (ali obema) omejijo stiki.
pravica do stikov - pravica do stikov z otrokom - stiki pod nadzorom - sodna poravnava
Pravico do stikov je treba presojati predvsem v luči pravice otroka, da stikuje s staršem. Izhodišče glede obsega stikov je enako za oba starša, razen če bi bila iz takih ali drugačnih razlogov otrokova korist ogrožena. Le če je nujno, se izda začasna odredba, s katero se enemu od staršev (ali obema) stiki omejijo.
razvezana zakonca - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja zakoncev - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev
To, kateri od zakoncev se dejansko pogovarja glede nakupa skupnega premoženja, kdo izroči ali nakaže kupnino in kdo je pogodbena stranka, ni pomembno, saj so določbe o skupnem premoženju kogentne in predstavlja pridobitev skupnega premoženja originaren način pridobitve lastninske pravice.
spor majhne vrednosti - možnost navajanja dejstev - predlaganje dokazov - prekluzija
Pravdni stranki smeta v sporu majhne vrednosti navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo v prvem paru pisnih vlog (glej 451. – 453. člen ZPP). V teh postopkih namreč velja načelo zaostrene prekluzije, prav tako pa ne velja določba drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri bi stranki lahko navajali nova dejstva in dokaze še kasneje, če tega brez svoje krivde nista mogli storiti najkasneje v tožbi in odgovoru ter v omejenem obsegu še vsaka v eni pripravljalni vlogi. Povedano bolj nazorno: položaj, ki v sporu majhne vrednosti nastane po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog je podoben kot položaj, ki nastane v rednem postopku z zaključkom glavne obravnave. Tožena stranka na naroku za glavno obravnavo tako ne more in ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, vključno z dejstvi in dokazi nastalimi po izteku roka za vložitev pripravljalnih vlog. Navedbe in dokazi, ki jih je tožena stranka zatrjevala oziroma poskušala navajati na naroku 19. 2. 2020 z vložitvijo pripravljalne vloge in jih podaja tudi v pritožbi skupaj s priloženimi dokazi so zato prepozne in pravno neupoštevne.
ZPP člen 318, 318/1. OZ člen 111, 111/3, 561, 561/3.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Izpolnjenost pogoja iz prvega odstavka 318. člena ZPP glede odgovornega nasprotovanja toženca ne more nadomeščati njegovo nasprotovanje v mediacijskem postopku. Pri tem pa tudi ne morejo biti upoštevne pritožbene trditve, da je toženec kot laik menil, da lahko nasprotovanje tožbenim trditvam poda tudi v mediacijskem postopku, za katerega je podal soglasje. Iz poziva, naj odgovori na tožbo, ki je bil tožencu vročen hkrati s tožbo je namreč razvidno, da je bil toženec v pozivu poučen ne samo na možnost vložitve odgovora na tožbo in zakonske posledice, če tega ne bi storil, ampak izrecno tudi, da tudi če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo.
Tožnikova upravičenost do razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja že iz tožnikovih tožbenih trditev, da toženec nobenih pogodbeno dogovorjenih obveznosti ni in kljub pozivu tožnika ne izpolnjuje, pri tem pa ni pravno pomembno, ali so katere pogodbeno dogovorjene obveznosti toženca po obsegu odvisne od tožnikove lastne zmožnosti in potrebnosti.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih, zato v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugovor javnega dobra
Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, je utemeljen zgolj v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine namenjene splošni rabi v času pred 1. 1. 2003. Razmejitev med javnim dobrom in pripadajočimi zemljišči je treba opraviti v skladu s kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Zgolj današnja razglasitev javnega dobra ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbi.
Z navedbo, da je tožnica dobila vtoževane terjatve poplačane v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa iz tega razloga zamudne sodbe sploh ni dopustno izpodbijati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042612
ZDR-1 člen 85, 85/1, 179, 179/1, 179/2.. OZ člen 131.
pisno opozorilo pred odpovedjo - odškodninska odgovornost delodajalca - razžalitev dobrega imena in časti - odločitev o pravdnih stroških - poseg v pravice osebnosti
Podaja neutemeljenega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi sama po sebi še ne predstavlja nedopustnega ravnanja tožene stranke. Nedopustno ravnanje tožene stranke bi bilo namreč podano šele v primeru, če bi pri svojem odločanju zavestno ravnala zoper predpise in s tem zlorabila svoje pravice, tj. pravico do sankcioniranja delavca s podajo opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ker zloraba pravic tožene stranke iz podanega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, sodišče prve stopnje pravilno ni ugotovilo protipravnega ravnanja tožene stranke.
Vsebina opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni takšna, da bi tožena stranka s tem razžalila tožnikovo čast in dobro ime. Opozorilo ne vsebuje nobenih nespoštljivih, nevljudnih ali kakršnikoli drugih negativnih izrazov in navedb, ki bi lahko pri tožniku povzročile čustveno prizadetost. Subjektivna prizadetost in ogorčenost tožnika ob podaji opozorila pred odpovedjo, še ne spreminja njegove narave, ki sama zase ne predstavlja nedopustnega ravnanja tožene stranke.
obstoj delovnega razmerja - premoženjske pravice - zavrženje dela tožbe - procesne predpostavke - rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok - sodno varstvo
Dokler traja razmerje, ki naj bi imelo vse značilnosti delovnega razmerja, lahko delavec skladno s prvim in drugim odstavkom 200. člena ZDR-1 od delodajalca pisno zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja. Če delodajalec tega v osmih dneh ne stori in ne odpravi kršitve, lahko delavec v 30 dneh zahteva sodno varstvo pred sodiščem. Če razmerje, ki je imelo vse značilnosti delovnega razmerja, ne traja več, mora delavec uveljavljati sodno varstvo v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Tako določen 30-dnevni rok je materialni prekluzivni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Tožnik sodnega varstva za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za sporno obdobje ni uveljavljal skladno s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1. Prijava v delovno razmerje oziroma v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, izplačilo plače in drugih denarnih terjatev iz tega razmerja so lahko le posledica ugotovitve obstoja delovnega razmerja. S postavitvijo teh zahtevkov iz delovnega razmerja, ki ni ugotovljeno, delavec ne more obiti zakonsko določenih rokov za ugotovitev obstoja delovnega razmerja - torej na način, da bi kot predhodno vprašanje izpostavil obstoj delovnega razmerja šele po navedenem zakonskem roku. Gre za enotno in ustaljeno stališče sodne prakse.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 386, 386/1, 386/1-1, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 77, 77/2, 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - izigranje upnikov - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - nedovoljene pritožbene novote
Ovira za odpust obveznosti je izkazana s tem, ko je sodišče ugotovilo, da je dolžnik sklenil prodajno pogodbo z namenom, da izigra upnike ter je pri tem razpolagal s svojim premoženjem neodplačno oziroma za neznatno plačilo.
prekinitev pravdnega postopka - zahteva za presojo ustavnosti
Po tretjem odstavku 23. člena ZUStS lahko sodišče, ki bi moralo pri odločanju uporabiti zakon ali del zakona, glede katerega je Vrhovno sodišče z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona, prekine postopek do končne odločitve Ustavnega sodišča, ne da bi s posebno zahtevo tudi samo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - nepopoln predlog - rok za dopolnitev vloge - nepodaljšljiv rok
Glede na citirano kogentno določbo četrtega odstavka 236. člena ZFPPIPP, ki izrecno prepoveduje podaljšanje roka v primeru, če dolžnik svoje vloge po pozivu sodišča ne dopolni v roku 3 delovnih dni, sodišče prve stopnje ni imelo druge možnosti kot začeti stečajni postopek.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neobrazloženost odločitve
V skladu z drugim odstavkom 287. člena ZPP sodišče zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, in navede, zakaj jih je zavrnilo. Pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj zaslišanje priče A. A. ni potrebno.
pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - razveza pogodbe - spremenjene razmere - otežena izpolnitev obveznosti - interesi pogodbenih strank - življenjska skupnost
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je treba pri presoji pogodb, kakršna je obravnavana pogodba o dosmrtnem preživljanju, upoštevati, da gre za trajajoče, odplačno in dvostransko obveznostno razmerje, ki terja oceno interesov obeh pogodbenih strank. Posebno skrbna presoja se zahteva v primerih, ko se med strankama pogodbe oblikuje življenjska skupnost.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - družbena lastnina - grajeno javno dobro - dejanska raba zemljišč - pretekla raba zemljišča - pravica uporabe - splošni skupni del - splošni skupni del več stavb - skupna lastnina - javna površina
Kupci stanovanj so že ob nakupu stanovanj pridobili pravico uporabe k stavbi pripadajočem zemljišču, zato se je njihova pravica uporabe ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico.
Sodišče prve stopnje je obseg pripadajočega zemljišča k stavbi ugotovilo na podlagi vsebine upravnih aktov in upravnih dovoljenj, ki je skladna z ugotovitvami o dejanski rabi in z ugotovljenimi sledovi pretekle rabe.
V ugotovljeni obseg pripadajočega zemljišča ne sodi nobena površina, ki bi bila v javni rabi in pod enakimi pogoji dostopna vsakomur.
ZPP člen 358, 358-3. ZFPPIPP člen 14, 21, 33, 38, 38/1, 42, 42/1, 42/2, 42/4, 44, 44/1, 44/1-2, 44/5, 44/5-1, 44/6, 44/7, 44/8. ZGD-1 člen 61, 61/1, 263, 263/1, 495, 495/1, 498, 498/1, 498/2, 498/3. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 432.
postopek likvidacije - stečajni postopek - odškodninska odgovornost poslovodstva - odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja - ugotovitev položaja insolventnosti - potrebna skrbnost - trditveno in dokazno breme
Po določbi prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP in njegove 2. točke je posamezen član poslovodstva ali nadzornega sveta odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona do višine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opuščeno dejanje iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona, vendar pri članih poslovodstva srednje družbe ne manj kot 50.000 EUR. Glede na to, da tožbeni zahtevek znaša 50.000,00 EUR, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni bistveno, točno kolikšna škoda je nastala upnikom tožeče stranke, pač pa zgolj, da stanje ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje kaže, da škoda dosega oz. presega 50.000,00 EUR. O tožbenem zahtevku za povrnitev škode na tej podlagi pa je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, mogoče odločiti še preden je v stečajnem postopku znana točna višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase, saj ima poslovodja oz. član nadzornega sveta v primeru višjega poplačila upnikom v stečajnem postopku regresno terjatev do družbe (šesti do osmi odstavek 44. člena ZFPPIPP).
plačilo preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninske zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - višina preživnine za otroka - potrebe otroka - stiki med otrokom in starši - otrokova korist
Na obseg potreb otrok in na razporeditev preživninske obveznosti med starša lahko vpliva tudi obseg stikov z otroki. Kadar otroci preživijo pomemben del časa s staršem, kateremu niso zaupani v vzgojo in varstvo, potem tudi ta neposredno pokrije del dnevnih potreb otrok.
Okoliščini, da je toženec tožnici in otrokom prepustil del premičnin, ki sodijo v skupno premoženje in da je tožnica sklenila najemno pogodbo za stanovanje s toženčevim delodajalcem, ne vplivata na določitev višine preživnine.