upravičen vzrok za zamudo - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka - odvetnik kot pooblaščenec
Tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in v pritožbi ne navaja razlogov zakaj en dan pred narokom ne bi mogla ravnati, kot je od nje pričakovalo sodišče prve stopnje: da bi bodisi pristopila na narok bodisi predlagala preložitev naroka. V pritožbi neutemeljeno navaja, da ni šlo za njeno neskrbnost, pač pa za opustitev dolžnosti pooblaščenca. To ni opravičljiv razlog za zamudo tožene stranke s pristopom na narok. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora stranka trpeti posledice zamude, ki jih ni zakrivala sama, pač pa njen pooblaščenec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00042801
URS člen 22. ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-6, 52, 318, 318/2, 321, 321/1, 321/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 42.
pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti postopka - pravica do izjave v postopku - posebni revizor - imenovanje posebnega revizorja - posebno revizorjevo poročilo - stroški posebne revizije - povrnitev revizijskih stroškov - vročanje - pravica do izjave - nepravdni postopek
Pri tem ima splošno gledano, stranka pravico, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. V obravnavanem primeru je to tudi račun s specifikacijo opravljenega obsega dela, saj predstavlja neposredno podlago za plačilo, ki naj ga izvede nasprotni udeleženec. Ko sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu, ki je tisti, ki v skladu z zakonom tudi nosi stroške za posebno revizijo, ni vročalo navedenega računa (in prilog, ki izkazujejo količino opravljenega dela), je prekršilo njegovo pravico do izjave, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00041306
ZVPot člen 22. OZ člen 105.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - prekoračitev negativnega stanja - sklenitev pogodbe - splošni pogoji poslovanja - pogodbeni pogoj - seznanitev s splošnimi pogoji poslovanja - pojasnjevalna dolžnost - varstvo potrošnikov - odpoved pogodbe - primeren rok za izpolnitev - opomin - vročitev
Šteje se, da je bil potrošnik seznanjen s celotnim besedilom pogodbenih pogojev, če ga je nanje podjetje izrecno opozorilo in če so mu bili dostopni brez težav (22. člen ZVPot). Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno ugotovilo, da so neprerekane ostale trditve tožeče stranke, da so bili vsakokrat veljavni splošni pogoji dostopni v poslovalnicah in na spletni strani tožeče stranke. Tožeča stranka je ob sklenitvi pogodbe s toženo stranko izpolnila svojo dolžnost in slednjo ustrezno seznanila z obstojem svojih splošnih pogojev. Ob tem pa zakon tožeči stranki ne nalaga obveznosti, da bi bila toženi stranki dolžna pojasnjevati in jo seznanjati tudi s samo vsebino svojih splošnih pogojev, da bi le-ti lahko bili sestavni del pogodbe. Če je tožena stranka pogodbo sklenila, ne da bi poznala vsebino splošnih pogojev, je to njen riziko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00039880
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1, 112/9, 121. ZUstS člen 23, 23/1. ZPP člen 211, 279b, 279b/1, 279b/3.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - začetek postopka za oceno ustavnosti - vzorčni postopek - prekinitev in mirovanje postopka
Pritožbeno sodišče je že pri odločanju o pritožbi upravitelja zoper sklep o razrešitvi in imenovanju novega upravitelja menilo, da je protiustavna določba devetega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP. Zaradi tega je prekinilo postopek in na Ustavno sodišče RS že vložilo zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti (prvi odstavek 23. člena ZUstS).
Ker je izpodbijani sklep sprejet na enaki dejanski in pravni podlagi kot sklep v zadevi Cst 329/2020, je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi prvega odstavka 279.b člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP odločilo, da se v zvezi z zahtevo za oceno ustavnosti izvede vzorčni postopek, ostali postopki pa se prekinejo. Ocenilo je, da drugi in tretji odstavek 279.b člena ZPP v predmetni zadevi, ki se nanaša na razrešitev upravitelja v stečajnem postopku, nista smiselno uporabljiva. Stranke pa imajo možnost vložitve pritožbe na podlagi 211. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 71. členu ZDSS-1, ki izrecno določa, da se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj iz socialnega varstva sodne takse ne plačujejo. Pomeni, da v sporih o pravicah iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1, med katere sodi tudi pravica do zdravljenja v tujini in z njim povezani stroški, ni taksne zavezanosti. Stranke v takšnih sporih takse niso dolžne plačevati.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 43/1, 43/2, 43/3, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja morata biti izpolnjena kumulativno predpisana pogoja. Glede na 44. člen POZZ je namreč mogoče pravico priznati, če je pričakovati povrnitev funkcionalne sposobnosti in če je hkrati podano vsaj eno od bolezenskih stanj iz 45. člena POZZ.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - spor o lastninski pravici - plačilo uporabnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Odločitev o lastništvu spornih nepremičnin je predhodno vprašanje tako v pravdi na izpraznitev nepremičnine kot v pravdi na plačilo uporabnine. Odločitev v postopku, v katerem se odloča o izročitvi in izpraznitvi spornih nepremičnin, pa ne predstavlja predhodnega vprašanja v tej zadevi.
Pravni posel oziroma skupek pravnih dejanj je bil dogovorjen z namenom ugodnejšega poplačila upnika v stečaju dolžnika, ki je bil v trenutku sklenitve pogodbe že insolventen. Takšna poslovna podlaga (kavza) simuliranega posla je nedopustna. Izpodbojne pa so tudi procesne opustitve, ki pomenijo realizacijo ničnega pravnega posla.
zahteva za obrazloženost ugovora - obrazloženost ugovora - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev dokaza
Dolžnik se sklicuje na lastno evidenco, vendar te ne priloži niti ne navaja, zakaj je ne bi mogel priložiti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da za osrednjo trditev, da so obveznosti dolžnika poravnane, ni predložil dokaza, zato ugovora ni šteti za obrazloženega.
osebni stečaj - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - začetek prodaje - izločitvena pravica in prijava - rok za prijavo izločitvene pravice - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice
Stališče pritožnice, da prijavljena izločitvena pravica v vsakem primeru predstavlja oviro za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, na katerega se ta prijava nanaša, ne drži. Ovira za prodajo je pravočasno prijavljena izločitvena pravica, torej prijavljena v trimesečnem roku za prijavo izločitvene pravice. Ker upnica izločitvene pravice na predmetu prodaje v tem roku ni prijavila, prav tako pa niti ni trdila, da je izločitveno pravico pridobila šele po poteku tega roka, se neupravičeno upira prodaji dolžnikovega premoženja. Nobena zakonska ovira za prodajo namreč ne obstaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00040283
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12a, 12a/3, 12a/5, 12b, 12b/1, 12b/2. ZPP člen 212. ZFPPIPP člen 355, 355/1, 355/2, 355/2-6, 356, 357.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - stečajni dolžnik - postopek insolventnosti - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - redno poročilo stečajnega upravitelja - sredstva za plačilo sodnih taks - stroški stečajnega postopka - tekoči stroški - stroški pravdnega postopka - ogrozitev poslovanja pravne osebe
Če je stranka v postopku insolventnosti, to samo po sebi še ne pomeni, da nima ustreznih sredstev za plačilo sodne takse. V skladu z ZST-1 postopek insolventnosti ni razlog za taksno oprostitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00040589
ZPP člen 2, 2/1. ZOFVI člen 34, 73, 73/1, 75, 75/1, 75/2, 75/2-5, 75/3. OZ člen 13, 51, 51/4, 56, 56/3. Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (2003) člen 6, 6/4. Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (2002) člen 43. ZVrt člen 28, 28/5.
Koncesijska pogodba, s katero je tožeča stranka toženi stranki podelila pravico izvajanja javne službe predšolske vzgoje, ni bila sklenjena zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti koncedenta (tožeče stranke). Te ugotovitve pritožnica niti ne izpodbija, pač pa nasprotno tudi sama izpostavlja, da je zagotavljanje predšolske vzgoje ena izmed temeljnih nalog tožeče stranke po drugem odstavku 21. člena ZLS. V takšnem primeru pa občina kot stranka koncesijske pogodbe (koncedent) ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, tako da koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Za zahtevke v zvezi s terjatvami iz teh pogodb tako velja splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ in ne triletni zastaralni rok, ki velja za terjatve iz gospodarskih pogodb (prvi odstavek 349. člena OZ)
Po določbi prvega odstavka 75. člena ZOFVI koncedent in koncesionar uredita medsebojne pravice in obveznosti in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati dejavnost s pogodbo o koncesiji. Po tretjem odstavku 75. člena ZOFVI se pogodba o koncesiji sklene v pisni obliki. Z njo pa se določijo tudi sredstva, ki jih za opravljanje dejavnosti zagotavlja koncedent (peta alineja drugega odstavka 75. člena ZOFVI). Določitev namena porabe sredstev, ki jih koncedent zagotavlja koncesionarju, je torej prav tako predmet pogodbenega urejanja.
Enako kot pri neposrednih dokazih je namreč tudi pri posrednih dokazih odločilna njihova vsebina, s tem, da mora biti na njihovi podlagi sklenjen tako imenovani indični krog, kar je bilo v obravnavani zadevi nedvomno izpolnjeno.
Predmet dokazovanja so trditve o pravno pomembnih dejstvih (213. člen ZPP). Katera dejstva so pravno pomembna, določa materialno pravo. Pri navidezni pogodbi (50. člen OZ) soglasje pogodbenih strank ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek videza pogodbe. Volja obeh strank je, da pogodba med njima nima pravnih učinkov. Med njima je soglasje o navideznosti. Na splošno velja, da je na tožniku dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo nastanek njegovega zahtevka, na tožencu pa dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (212. člen ZPP). Tisti, ki uveljavlja navideznost pogodbe, nosi (materialno) dokazno breme, da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbi.
Posledica napačnih dokaznih izhodišč je enostranska, vsebinsko neprepričljiva dokazna ocena. Dejansko stanje o pravno relevantnem vprašanju, ali je imel toženec 30. 11. 2006 v razmerju do toženca terjatev, ni bilo ugotovljeno, oziroma je bilo pomanjkljivo ugotovljeno. Pomanjkljivost je posledica neupoštevanja pravila, da stranka nosi dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore), pa tudi pravila, da je dokazno breme na stranki, ki zatrjuje obstoj dejstva (ne na stranki, ki zatrjuje neobstoj dejstva).
V primeru, da bo rezultat nove dokazne presoje (ponovno) zaključek, da sta pogodbeni stranki s prodajno pogodbo želeli doseči pravne učinke zavarovanja toženčeve terjatve (nobena od pravdnih strank ni zatrjevala namena trajnega prenosa lastninske pravice), naj se sodišče prve stopnje ukvarja tudi z vprašanjem dopustnosti takšnega dogovora (pritožbeno navedbo o ničnosti komisornega dogovora je šteti za dopustno pritožbeno novoto). SPZ v 132. členu prepoveduje t. i. komisorne dogovore, s katerim si zastavni upnik za primer, da njegova terjatev ob zapadlosti ne bo plačana, izgovori pravico, da zastavljena stvar preide v njegovo last ali da zastavljeno stvar proda po vnaprej določeni ceni. Določilo o prepovedi lex commissorie velja za vse pravne posle ali za kombinacijo pravnih poslov, katerih končni učinek je prehod lastninske pravice na stvari, dani v zavarovanje v korist upnika, v primeru dolžnikove neizpolnitve obveznosti. Prepoved varuje dolžnika pred zlorabo, da bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev. Fiduciaren posel mora biti sklenjen v obliki (neposredno izvršljivega) notarskega zapisa (prvi odstavek 202. člena SPZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00039909
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 17, 17/1. ZPP člen 274.
evropski plačilni nalog - tuja pravna oseba kot tožena stranka - stečajni postopek nad toženo stranko - prijava terjatve v stečajnem postopku - nizozemsko pravo - pravna korist za vodenje postopka - zavrženje tožbe
Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da uporablja tako slovensko kot nizozemsko materialno pravo, kar ne drži. Sodišče prve stopnje je le obrazložilo, da meni, da gre pri plačilih v rezervni sklad tudi po nizozemskem pravu za strošek stečajnega postopka. Po drugi strani pa pritožnica na vsak način poizkuša institute nizozemskega stečajnega prava (npr. glede stroškov stečajnega postopka) razlagati skozi prizmo določb slovenskega ZFPPIPP, kar je napačno.
Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, ki jo izpostavlja toženka v pritožbi (odločbe VS RS 191/2010, VIII Ips 218/2010 in VIII Ips 300/2010), oziroma stališče, da bi bila tožnica do nadomestila za neizrabljen letni dopust upravičena le, če ga ne bi mogla izrabiti iz razlogov na strani toženke oziroma če bi bil podan nepredvidljiv razlog, ki bi ji izrabo onemogočil, ne vodi do drugačne odločitve o utemeljenosti zahtevka. Tožnica namreč od takrat, ko je bilo jasno, da ji bo delovno razmerje pri toženki prenehalo, kar je bilo lahko šele dne 28. 12. 2017, ko sta pravdni stranki sklenili sporazum, do prenehanja delovnega razmerja dne 30. 12. 2017 13 dni letnega dopusta, na katere se nanaša nadomestilo, objektivno gledano ni mogla izrabiti.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2, 57, 57/4, 57/4-7.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik na misiji ni bil nikoli prost delovnih obveznosti 24 ur skupaj. Pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik večino dni v tednu od štiri do osem ur dnevno usposabljal kurdske varnostne sile (t. i. pešmerge), na preostale dneve pa se je pripravljal na usposabljanje kurdskih varnostnih sil, kar je trajalo od pol ure do treh ur dnevno, ali pa je v okviru svoje specializacije za zveze usposabljal ostale pripadnike v skupini in nemške kolege, kar je trajalo od štiri do pet ur dnevno.
zavrnitev zahtevka - vsebinsko obravnavanje tožbe - nesklepčna tožba - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo kot tožba - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - povrnitev pravdnih stroškov
Po prvem odstavku 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožeča stranka opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko z dopisom z dne 22. 10. 2019 pozvalo k dopolnitvi tožbe. Ker se tožeča stranka na poziv ni odzvala, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vsebinsko obravnavanje tožbenega zahtevka, oziroma za sprejem meritorne odločitve (ne bi smelo presojati, ali je tožbeni zahtevek (ne)utemeljen). Na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP bi moralo nepopolno tožbo zavreči. Ker je bil sklep o izvršbi s strani izvršilnega sodišča v celoti (ne le v dovolilnem delu) razveljavljen, ni bilo razloga za (ponovno) razveljavitev s strani pravdnega sodišča.
KZ-1 člen 197.. ZPP člen 206, 362, 383.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 111, 111/1, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Ugotovitev odgovornosti stranskega intervenienta za očitano kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v obravnavanem delovnem sporu. To je le takrat, kadar je kaznivo dejanje sestavina delovnopravnega dejanskega stanja. Resničnost in utemeljenost tožničinih trditev (da je tožena stranka vršila nad njo mobbing) se v delovnem sporu presoja ne glede na kazensko odgovornost stranskega intervenienta za očitano kaznivo dejanje (čeprav se nanaša na iste dogodke).
V ponovnem sojenju prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo vseh odločilnih dejstev, pomembnih za presojo, ali je bila tožnica žrtev trpinčenja na delovnem mestu v smislu četrtega odstavka 7. člena ZDR-1, kljub ugotovitvi Vrhovnega sodišča RS v razveljavitvenem sklepu, da se sodišči (v razveljavljenih sodbah) sploh nista ukvarjali z bistvenim vprašanjem, ali je kritika (direktorja v zvezi z delom tožnice na področju vodenja postopkov izvršbe oziroma službe izterjave, katere vodja je bila) presegla meje dopustnega in ali je prešla na osebno raven, postala ponavljajoča se ali sistematična, graje vredna, očitno negativna in žaljiva in kljub temu, da je VS RS s tem v zvezi podalo natančne napotke sodišču prve stopnje glede dopolnitve dejanskega stanja in dokazne ocene.
ZPP člen 142, 142/4, 274, 274/1.. ZDR-1 člen 200, 200/3.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - osebna vročitev
Rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti. Zamuda roka ima za posledico prenehanje pravice po samem zakonu.
Ker tožnik pisanja ni dvignil v roku, mu je bilo po poteku roka pisanje puščeno v hišnem predalčniku, kar v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP pomeni, da je bila osebna vročitev opravljena.