izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odmera odškodnine - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva
V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe ZOR.
sodna taksa za ugovor - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Relevantna pravna podlaga (t.j. tar. št. 4021 ZST-1) ne določa sodne takse glede na vrednost spornega predmeta, temveč glede na vrsto opravljenega dejanja (določa znesek sodne takse in ne količnika za odmero sodne takse), zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je sodna taksa v postopku, v katerem se izterjuje nižja denarna terjatev, nižja in da znaša le 33,00 EUR.
Ker je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga dolžnice za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predmetne pritožbe pravnomočna, so izpolnjeni procesni pogoji za odločanje sodišča druge stopnje o predmetni pritožbi zoper predmetni sklep sodišča prve stopnje.
ZZZDR člen 124, 124/2. ZSV člen 3, 11, 11/1, 11/1-5, 100, 100/1.
zavezanec za plačilo prispevka - doplačilo storitev institucionalnega varstva - plačilna sposobnost - plačilna sposobnost zavezanca - preživninska dolžnost - preživljanje staršev - spor majhne vrednosti
Toženčeva obveznost za plačilo vtoževane terjatve temelji na določbi prvega odstavka 100. člena ZSV v zvezi s prvim odstavkom 124. člena ZZZDR.
prekinitev pravdnega postopka - smrt pravdne stranke - preklic pooblastila
Glede na to, da je bilo pooblaščencu pok. drugega toženca s strani dedičev preklicano pooblastilo, in glede na to, da ob izdaji izpodbijanega sklepa o prekinitvi pravdnega postopka sodišče prve stopnje še ni imelo podatkov o dedičih pok. drugega toženca, kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz podatka v spisu, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se pravdni postopek prekine.
ZPP člen 142, 142/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 12.
vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - pravočasnost pritožbe - ustavna pravica do pritožbe - opozorilo na zakonsko posledico opustitve dviga pošiljke
Ker je bil toženec v obvestilu o prispeli sodni pošiljki poučen o fikciji vročitve in opozorjen, da se bo vročitev štela za opravljeno po poteku danega roka za dvig pošiljke, toženčevo stališče, da rok za pritožbo teče od dejanskega prejema pošiljke, ni pravilno.
Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku ugoditi v celoti, ker je izdalo zamudno sodbo, niso utemeljene. Vprašanje višine dosojene odškodnine je materialnopravno vprašanje. Osrednji pritožbeni očitek se tako nanaša na zmotno uporabo materialnega prava v delu, ko je sodišče prve stopnje določilo višino nepremoženjske škode za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Upoštevaje določbo petega odstavka 97. člena ZIZ po opravljenem poplačilu upnika že na podlagi zakona nastane dolžnikova terjatev do izvršitelja, da mu presežek kupnine, s katerim razpolaga, izroči nesporedno (bodisi v gotovini, bodisi z nakazilom na transakcijski račun dolžnika ali njegovega pooblaščenca) ali zanj položi na sodišču. Izvršitelj tako ob obstoju presežka kupnine dejansko postane dolžnikov dolžnik. Pritožba pa v zvezi s tem pravilno opozarja, da določbe ZIZ upnika ne omejujejo, da poseže na takšno dolžnikovo terjatev. S predlaganim rubežem terjatve bi si tako upnik lahko uspešno zavaroval plačilo svoje terjatve v tem postopku.
bistvena kršitev določb postopka - vnaprejšnja dokazna ocena - možnost obravnavanja pred sodiščem
Utemeljen je pritožbeni ugovor tožene stranke, da je sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
primernost izvršilnega naslova - obseg izpolnitve obveznosti - dedni dogovor
Pritrditi je pritožbi, da je upnik obseg izpolnitve obveznosti, ki izhaja iz dednega dogovora, vsebovanega v sklepu o dedovanju, izkazoval s k predlogu za izvršbo ter dopolnitvi tega predloga priloženimi listinskimi dokazili. Ob navedenem ter ob dejstvu, da glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje vseh priloženih listin ni dokazno presojalo, prav tako pa so po podatkih spisa določene listine v tujem jeziku, je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da upnik obsega izpolnitve obveznosti ni izkazal ter da izvršilni naslov zaradi nedoločenosti oziroma nedoločljivosti obsega obveznosti ni primeren za izvršbo.
Dolžnik zgolj s trditvami, da plačilnega naloga ni prejel, resničnosti iz javne listine izhajajočih dejstev ne more izpodbiti. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar kot že pojasnjeno samo z določnimi in konkretiziranimi ter izkazanimi razlogi za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040150
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 372, 373.
konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - alternativni način izvršitve kazni zapora
Ne drži namreč, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kot skušata to prikazati obsojenec in njegov zagovornik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049543
KZ člen 217, 217/1, 217/2, 254. KZ-1 člen 211, 249. ZDDV-1 člen 87, 87/1, 88, 88/1, 89, 89/1, 140, 141, 142. ZDavP-2 člen 10, 397, 398. ZKP člen 370, 370/1, 371, 371/1-2.
kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - kaznivo dejanje davčne zatajitve - posebno hudi davčni prekrški - zakonski znaki kaznivega dejanja - razmerje med prekrški in kaznivimi dejanji
Zakonski znaki obtožencu očitanih kaznivih dejanj goljufije po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ, ki zahtevajo kumulativno izpolnitev naklepnega, preslepitvenega ravnanja storilca z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi in povzročitev velike premoženjske škode, presegajo zakonske znake t. i. posebno hudih davčnih prekrškov, ki so storjeni že samo zaradi obstoja kršiteljevega naklepnega ravnanja ali pa samo zaradi višine povzročene škode. Zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ se ne prekrivajo s prekrški po 398. členu ali 397. členu ZDavP-2, ki jih stori, kdor z navajanjem neresničnih ali nepravilnih ali nepopolnih podatkov v davčnem obračunu spravi davčni organ v zmoto (kršitev 10. člena ZDavP-2), saj v teh določbah ni vsebovan kakršenkoli subjektivni odnos storilca do same kršitve ali prepovedane posledice, ampak prekršek predstavlja že gola kršitev predpisa.
Izostanek zakonskih znakov specialnega kaznivega dejanja (v konkretnem primeru kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti) ne pomeni, da storilec ne bi smel biti spoznan za krivega storitve splošnega kaznivega dejanja (v konkretnem primeru kaznivega dejanja goljufije), seveda ob predpostavki, da iz opisa dejanja izhajajo vsi zakonski znaki splošnega kaznivega dejanja.
OZ člen 131, 135, 164, 168, 378, 378/1. ZPP člen 14, 318, 318/1.
ugodilna zamudna sodba - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo izpolnjenost pogojev za izdajo zamudne sodbe.
dokazni postopek - kazenska ovadba - kazenska ovadba kot dokaz - dokazna vrednost kazenske ovadbe - nedovoljen dokaz - pravica do obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije kazenska ovadba ni procesno veljaven dokaz (ni pa niti nezakonit dokaz), zato se sodba nanjo ne sme opirati. S tem, ko je sodišče vsebino kazenske ovadbe ne le povzelo, temveč tudi navedlo kot dokazno podlago za sklepanje o vlogi obdolženca v družbi R. d.o.o., je sicer ravnalo v nasprotju z omenjenim stališčem, vendar pa navedena kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj je bila vsebina kazenske ovadbe potrjena s procesno veljavnimi dokazi, zlasti z izpovedbama prič B. B. in C. C. ter listinami spisa, kar vse predstavlja zanesljivo podlago za izrek obsodilne sodbe obdolžencu. Navedba zagovornika, da se izpodbijana sodba pretežno oziroma izključno opira na kazensko ovadbo, zato ne drži.
Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2012) člen 2 - 6, 10, 21. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 328.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - spor o lastništvu - lastništvo posameznega dela stavbe - stvarnopravni zahtevek glede dela stvari - očitna pisna pomota
Elaborat v ničemer ne prejudicira lastninskih vprašanj, ki se bodo reševala v nadaljevanju postopka vzpostavitve etažne lastnine, po potrebi (in dokončno) pa tudi v pravdi.
V pravni teoriji in sodni praksi ni dvoma, da je mogoče postaviti stvarnopravni zahtevek tudi glede dela nepremičnine, nakar se tekom pravde oblikuje in evidentira nova parcela, ki je nato predmet odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00045450
ZVEtL-1 člen 1. ZPP člen 21.
vzpostavitev etažne lastnine - predlog za vzpostavitev etažne lastnine - namen ZVEtL - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stvarne pravice - pravica uporabe - ugotovitev obstoja lastninske pravice - razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom - nesporna dejstva - sporna dejanska vprašanja - pravno varstvo pravic
Bistvo vsakega civilnega sodnega postopka je zagotoviti strankam varstvo pravic in koristi, ki ga zahtevajo, če so za to izpolnjeni pogoji po materialnem pravu. To bistvo pa bo v konkretnem primeru lažje, hitreje in ceneje uresničeno, če se bo o obeh zahtevkih tožnice odločalo v en(otn)em pravdnem postopku.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - neznatna škoda - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Prepoved razpolaganja z desetino denarnih sredstev na računu pomeni poseg v premoženje, ki nikakor ni neznaten. Predlagana omejitev razpolaganja v obravnavanem prmeru tudi po presoji pritožbenega sodišča presega pojem neznatne škode.
Upiranje tožbenemu zahtevku ter prizadevanje za sklenitev sodne poravnave ne izkazujejo namena, da se poskuša tožena stranka na vse načine izogniti plačilu.
najemna pogodba - sklenitev najemne pogodbe - najemnik - samostojni podjetnik - najemnik in najemodajalec v eni osebi - kršitev pogodbe - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - škoda - premoženjska škoda
Osrednje vprašanje te pravde je, ali je najemna pogodba, ki jo je sam s seboj sklenil tožnik kot fizična oseba in tožnik kot samostojni podjetnik, lahko podlaga za njegove odškodninske zahtevke proti tožencu. Po prepričanju pritožbenega sodišča pravni red tega ne omogoča, zato se šteje, da pogodba ni bila sklenjena. Že na tej podlagi je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da niso izpolnjene predpostavke toženčeve odškodninske odgovornosti (131. člen OZ).