KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041484
KZ-1 člen 20, 20/2, 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - oprostilna sodba - pritožba državnega tožilca - preslepitveni namen - konkretizacija - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - plačilo dolga
Poleg navedenega je poudariti, da mora biti lažno prikazovanje dejstev izvršeno s ciljem spraviti v zmoto osebo, ki razpolaga s svojim ali tujim premoženjem, med takšnim lažnivim prikazovanjem dejstev (spravljanjem v zmoto) in zmoto (razpolaganjem s premoženjem) pa mora obstajati vzročna zveza, ki ni podana, kadar zmota ne vpliva na motivacijo tistega, ki razpolaga s svojim ali tujim premoženjem. V obravnavani zadevi naknadno (torej po že izvedenem poslu) lažno zatrjevanje plačila preostanka dolgovanega zneska zato samo po sebi ne predstavlja preslepitve, katere ustrezne konkretizacije ne more nadomestiti niti navedba v opisu očitka, ki spada v čas po izvajanju posla, in sicer, da je del pridobljenih sredstev s strani dolžnika zadržal obdolženi B. S. osebno. Le dejanske okoliščine (ki so v konkretnem opisu izostale), navedene v opisu kaznivega dejanja so namreč tiste, ki zanesljivo kažejo na obstoj preslepitve, saj v nasprotnem primeru na preslepitev sklepamo iz samega dejstva, da je obveznost ostala neporavnana, kot se za to (očitno) zmotno zavzema pritožnik. Neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnika na sodne odločbe, ki datirajo v čas pred sprejemom odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče RS) v zadevi I Ips 93283/2010 z dne 12. 9. 2017, ki predstavlja odstop od dotedanje sodne prakse, po kateri je za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v določenih primerih lahko zadostovalo že, če je opis dejanja (v povezavi z abstraktnim delom) vseboval navedbo, da se je dolžnik zavezal, da bo obveznosti izpolnil in/ali obljubljal plačilo, pa do izpolnitve ob dospelosti ni prišlo.
URS člen 26. OZ člen 131. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 95, 95/1, 96. ZUN člen 39, 40. Odlok o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - "OB POTOKU" v naselju Logatec (2000) člen 3, 3/1, 3/2, 15, 15/1.
pravica do povračila škode - odgovornost države za ravnanje upravnega organa - odškodnina za premoženjsko škodo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - občinski prostorski akti - občinski odlok - kota pritličja - izdaja uporabnega dovoljenja - poplavno območje - odprava posledic poplav - poplave - vzročna zveza
Standard protipravnosti ni izenačen z razlogi, katerih utemeljenost terja ugoditev pravnim sredstvom, temveč se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, zlasti nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene prakse, napake ki so povsem izven okvira pravno še dopustnega delovanja, zlasti v smislu arbitrarnosti.
Upravni enoti ni mogoče očitati protipravnosti: ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ne v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.
Tožena stranka ne more biti odgovorna za lastnosti stanovanja, ki ga je tožnica kupila od tretje osebe, ampak gre izključno za odnos med njo in prodajalcem. Iz opisane kronologije je očitno, da se tožnica za nakup nepremičnine ni mogla odločiti zaradi tega, ker bi stanovanje imelo gradbeno in uporabno dovoljenje, ampak je kupila stanovanje brez pridobljenih dovoljenj. Pričakovanja, da je stanovanje brezhibno, postavljeno na varnem območju in ni podvrženo morebitni nevarnosti poplav, pa ne zadoščajo za utemeljitev vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženke in premoženjskim položajem tožnice, do katerega je prišlo leta 2009 in 2010 v posledici naravnega pojava - poplav.
ZS člen 83a. ZFPPIPP člen 221f, 221f/2, 221f/3, 221f/6, 221f/6-3.
poenostavljena prisilna poravnava - tek rokov - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS
Sodišče je pritožniku pojasnilo tek rokov. Ko je pritožnik vložil zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, podrejeno novo prošnjo za sporočilo o teku rokov, so ukrepi še vedno veljali. Ukrepi so bili na podlagi Preklica odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ z dnem 31. 5. 2020 preklicani in od 1. 6. 2020 niso več veljali. To pa ne pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje pritožniku ponovno posebej pisno pojasnjevati tek rokov, še zlasti, ker je bil pritožnik – po tem, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep – povsem pasiven: sodnega pisanja ni dvignil na pošti, pač pa mu je bil sklep vročen s fikcijo vročitve prav tako ni dopolnil zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Svoje procesne neaktivnosti zato ne more opravičevati z očitkom sodišču, da mu ni (ponovno) sporočilo, kako je s tekom rokov.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00041157
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43, 43/1-2, 43/1-3, 44. ZGJS člen 76. ZPP člen 254, 254/3. URS člen 33. ZNP člen 37.
stanovanjska soseska - večstanovanjska stavba - skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - zaznamba vrstnega reda - zemljiška knjiga - etažna lastnina - elaborat - dostop do nepremičnine - pretekla raba zemljišča - splošna raba poti - javna pot - grajeno javno dobro - zelenica - parkirišče - igrišče - sodni izvedenec - gospodarska javna služba - lokacijska dokumentacija - sosedsko pravo
Pritožbene navedbe, da navedene nepremičnine, ki predstavljajo parkirišče, dovozno pot in zelene površine, predstavljajo javne površine, ki so v splošni rabi, niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je tudi na podlagi ogleda ugotovilo, da na navedenih nepremičninah ni zaslediti javne rabe. Za navedene površine ni bila izdana pravnomočna odločba o javnem dobru, zato sklicevanje pritožnice na določilo 76. člena ZGJS, na podlagi katerega nasprotna udeleženka utemeljuje pridobitev lastninske pravice, ni utemeljeno.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da del nepremičnin, ki predstavljajo skupno pripadajoče zemljišče, predstavlja parkirišče stanovalcev, zaradi česar je nebistvena pritožbena navedba, da je bil prometni znak, ki dovoljuje parkiranje zgolj za predlagatelje, postavljen nelegalno. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da je parkirišče pred stanovanjskim objektom javno, saj v dokaznem postopku javna raba parkirišča ni bila potrjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00042257
OZ člen 59. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
asignacijska pogodba - pogoj - pogojen sprejem asignacije - pravica do izjave - opredelitev do relevantnih navedb stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
59. člen OZ opredeljuje pogoj kot negotovo pravno dejstvo. Ker je potrditev začasne situacije potrditev veljavnosti njene vsebine, s tem pa tudi višine obveznosti naročnika, potrditev začasne situacije vzpostavi obveznost plačila v situaciji obračunanih del. V sodni praksi je tudi že ustaljeno stališče, da neupravičena potrditev začasne situacije lahko pomeni disciplinsko odgovornost odgovorne osebe, katere naloga je skrbna kontrola pravilnosti podatkov v izdani začasni situaciji. Posledično ne gre sprejeti argumentacije, da potrditev začasne situacije ni pomenila pogoja.
Vložnica je sicer sodišču predložila vlogo, ki jo je poimenovala tožba. Ni pa predložila izpodbijane dokončne upravne odločbe. Prav navedena opustitev pa je odločilna za zakonito zavrženje vloge. Ker vložnica ni ravnala tako, kot je bilo odrejeno s sklepom, je sodišče prve stopnje, na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, utemeljeno njeno vlogo kot nepopolno zavrglo.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00041153
ZPND člen 19, 22č. ZIZ člen 33, 226.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ogroženost otroka - žrtev nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja - omejitev stikov med hčerko in očetom - ravnanje nasprotnih udeležencev - naključje - denarna kazen - načelo sorazmernosti - epidemija - prepoved nadaljnjih kršitev
Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji večkrat zavestno prekršil izrečeni ukrep prepovedi približevanja, to pa pomeni, da je izpolnjen pogoj za izrek denarne kazni.
nasilje v družini - ukrepi po zpnd - predlog za podaljšanje - šestmesečni prekluzivni rok - namen instituta - trajanje ukrepa - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - povzročitelj nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - nasilna ravnanja - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost
Podobno kot pri presoji o trajanju ukrepa je tudi pri odločanju o njegovem podaljšanju treba ovrednotiti tako okoliščine na strani žrtve kot tudi na strani povzročitelja nasilja. Presoja o tem, ali žrtev še potrebuje varstvo, temelji tako na oceni o verjetnosti ponavljanja nasilnih ravnanj kot tudi na ovrednotenju vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev. Pomembne so torej tako okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, kot tudi ravnanja povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa. Še posebej v primerih, ko je bil s prvim sklepom ukrep izrečen za najdaljši možni čas, je odločitev o potrebnosti podaljšanja osredotočena na presojo, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve. Pri tem ne more biti odločilno, ali je bilo storjeno novo nasilno ravnanje, in še manj, ali je bilo storjeno v šestih mesecih pred iztekom obdobja, za katerega so bili ukrepi izrečeni. Taka razlaga bi iz presoje izločila vse druge okoliščine na strani žrtve in povzročitelja nasilja in bi bila zato preveč omejujoča do žrtve. Ker ni nujna niti zaradi varovanja položaja povzročitelja nasilja, ni sprejemljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00042082
OZ člen 83, 120, 174, 179, 288. ZPP člen 311, 339, 339/2, 339/2-8. ZOdvT člen 17, 17/5.
padec z zidarskega odra - huda telesna poškodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - trajne posledice - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - celotna odškodnina - odškodnina za premoženjsko škodo - prevozni stroški - tuja nega in pomoč - denarna renta - bodoča škoda - invalidnina - zavarovalnina - invalidnost - splošni pogoji - nejasno pogodbeno določilo - delno plačilo odškodnine - zakonske zamudne obresti od premoženjske škode - zapadlost terjatve - določnost kršitve določb pravdnega postopka - odvetniški stroški - odmera odvetniške nagrade - zmanjšanje stroškov postopka
To, da tožnik (s povečanimi napori) zmore krajšo hojo in hojo po neravninah ter neurejenem terenu, še ne pomeni, da zmore tudi dela, ki terjajo premagovanje (višinskih) ovir. Stališče izvedenca, da takšnih del ne zmore opravljati, pa seveda ne izključuje sklepa, da (s povečanimi napori) zmore, od dela, ki terja premagovanje (višinskih) ovir, manj zahtevno krajšo hojo in hojo po neravninah ter neurejenem terenu.
Skupaj po zvišanju odškodnine tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 34 povprečnih plač. Takšna odškodnina se ustrezno umešča med odškodnine, ki so bile v sodni praksi prisojene za podobno hude nepremoženjske škode. Pri presoji vpetosti odmerjene odškodnine v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, si je višje sodišče pomagalo z monografijo Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti vračunajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Pravilo 288. člena OZ je sicer dispozitivno v pomenu, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja; če takega dogovora ni, pa dolžnik ob delnem plačilu nima izbire glede vračunavanja obresti. Znesek plačila se zato uporabi tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so se natekle do dneva plačila, morebitni ostanek pa se uporabi za delno poplačilo glavnice.
Izraz renta se uporablja za razne vrste periodičnih plačil. OZ izraza ne definira, omenja pa rento kot obliko odškodnine. Ko govorimo o renti, imamo torej v mislih denarno odškodnino. Posebnost rente je, da skupen znesek odškodnine v trenutku odločanja ni znan, plačuje pa se periodično v vnaprej določenih zneskih. Gre torej za bodočo škodo. Z bodočo razumemo škodo, ki še ni nastala v trenutku zaključka glavne obravnave. Odškodnino za bodočo škodo je mogoče priznati, če je škoda gotova. Ker pa nobeno dejstvo, ki bo nastalo v prihodnosti, ni gotovo, mora zadostovati določena stopnja verjetnosti. V sodni praksi se je uveljavil dokazni standard, po katerem mora oškodovanec izkazati vsaj mejni prag verjetnosti, ki presega 50 %.
Stališče, da ima invalidnina podoben pomen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je v sodni praksi enotno sprejeto in uveljavljeno tudi v primerih, ko so tožniki uveljavljali poleg odškodnine za nepremoženjsko škodo tudi odškodnino za premoženjsko škodo oziroma rento.
Škodo, ki je nastala do zaključka glavne obravnave, je (drugače kot bodočo škodo) mogoče ugotoviti v enem znesku, ob sojenju je tudi v celoti dospela.Takšne škode ni več treba prognozirati, ker gre za pretekle dogodke, že nastalo škodo. Razloga za znižanje dokaznega standarda torej ni. Dokazni standard (in pri renti izjema od prvega odstavka 311. člena ZPP) pa sta tudi praktično edini pomembni razliki med že zapadlo škodo, za katero prisodi sodišče odškodnino v enkratnem znesku (drugače povedano: v seštevku), in še ne zapadlo ali bodočo škodo, za katero sodišče prisodi odškodnino v obliki rente.
Po petem odstavku 17. člena ZOdv velja zmanjšanje le za nagrado za odvetnikovo delo, ne pa tudi za materialne stroške.
zahtevek za znižanje preživnine - sprememba višine preživnine - bistveno spremenjene razmere - naknadno spremenjene okoliščine - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - ponovna določitev preživnine
Sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi v izvršilnem naslovu določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR). Dokazno breme o spremembi okoliščin je na tožeči stranki. V predhodni fazi sodišče najprej ugotavlja, ali se je v času od določitve preživnine katera od okoliščin, ki so bile relevantne za odločitev, tako spremenila, da to narekuje novo presojo višine preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-18, 18, 18/5, 19, 19/3, 34, 36. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napaka v označbi stranke - odmera sodne takse - napoved pritožbe
Ker je bil plačilni nalog toženi stranki kljub pravopisni napaki v navedbi firme tožene stranke pravilno vročen in je zoper njega vložila pritožbo, je očitno da v zvezi s plačilnim nalogom niso podane kršitve postopka, ki bi vplivale na pravilnost odločbe in na pravilnost vročitve plačilnega naloga. Pravopisna napaka v navedbi firme tožene stranke in navedba starega naslova tožene stranke na nastanek in obstoj taksne obveznosti nista imeli nobenega vpliva.
Tožena stranka v napovedi pritožbe zoper sodbo ni navedla, da bo sodbo s pritožbo le delno izpodbijala in tudi ni navedla v kateri višini naj bi jo izpodbijala. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je takso za pritožbo odmerilo od vrednosti spornega predmeta.
Glede na 18. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 in na prvi odstavek 105.a člena ZPP velja taksna tarifa 1121 ZST-1 tudi za napoved pritožbe. Če se bo izkazalo, da je tožena stranka plačala sodno takso za sodno dejanje, ki ne bo opravljeno, bo imela pravico do vrnitve takse po 36. členu ZST-1.
denarna socialna pomoč - izredna denarna socialna pomoč - lastni dohodek - občasni neperiodični dohodki - prihranki
Zneska od prodane nepremičnine pri ugotavljanju tožničinega materialnega položaja ni mogoče upoštevati kot drugih dohodkov po ZDoh-2, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s 1. odstavkom 12. člena ZUPJS in posledično niti kot občasni neperiodični dohodek po 23. členu ZSVarPre, ker je bil prejet pred 12-imi meseci pred vložitvijo vloge. Pri ugotavljanju materialnega položaja je v skladu s 6. točko 1. odstavka 17. člena ZUPJS-a kupnino za prodano stanovanje mogoče upoštevati kvečjemu kot premoženje iz naslova denarnih sredstev na transakcijskem ali drugem računu ali hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika.
sodna poravnava - sporazum o varstvu in vzgoji otrok - bivša zakonca - višina preživnine za otroka - sprememba višine preživnine - nasprotna tožba - epidemija - COVID-19 - ogroženo lastno preživljanje - zasebni vrtec - menjava vrtca - največja otrokova korist
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da tretja menjava vrtca za deklico, ki je bila v kritičnem času stara dve leti in pol, ne bi bila v njeno korist, trditev da bi bili stroški v vrtcu s koncesijo nižji, pa ni dokazana.
Pritožnik bo zmogel plačevati preživnino 265,00 EUR mesečno, saj mu bo za lastno preživljanje še vedno ostalo 700,00 EUR mesečno, ob tem, da stroškov za najemnino nima, za stroške bivanja pa prispeva 120,00 EUR mesečno.
ZPP člen 185, 185/1, 185/5, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3.
bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Izvedba naroka in zaključek glavne obravnave 1. 6. 2020 predstavlja kršitev določb ZPP, saj tožena stranka pred zaključkom glavne obravnave ni bila seznanjena s spremembo tožbe niti ni imela dovolj časa za pripravo na narok. Toženi stranki sprememba tožbe, ki je na sodišče prispela na dan zadnjega naroka, pred zaključkom glavne obravnave ni bila vročena, da bi se lahko skladno s prvim odstavkom 185. člena ZPP do nje izjasnila ter bi sodišče prve stopnje lahko o njej odločalo. Skladno s petim odstavkom 185. člena ZPP bi tožena stranka morala v primeru, da bi sodišče prve stopnje dovolilo spremembo tožbe (o čemer sicer ni odločilo, je pa o spremenjenem tožbenem zahtevku odločilo), imeti dovolj časa za pripravo za obravnavanje spremenjene tožbe. Tudi sicer je treba glede na drugi odstavek 280. člena ZPP datum naroka za glavno obravnavo določiti tako, da ostane strankam dovolj časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Sodišče prve stopnje je že razpisani narok preklicalo in prestavilo na več kot dva tedna zgodnejši datum, ki je bil hkrati tudi prvi dan po izteku ukrepov, sprejetih zaradi epidemije po ZZUSUDJZ. O prestavitvi datuma obravnave na 1. 6. 2020 je bil pooblaščenec tožene stranke obveščen manj kot 15 dni prej. Glede na navedeno je bila toženi stranki kršena pravica do sodelovanja v postopku iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - najemna pogodba - ohranitev pogodbe v veljavi - neskrbno ravnanje - zavlačevanje postopka
Če upravitelj z neizpolnitvijo ali nepravilno izpolnitvijo svojih obveznosti upočasnjuje tek postopka ali ogroža oziroma krši interes upnikov, ga mora sodišče razrešiti.
Odpovedati najemno pogodbo je le pravica stečajnega dolžnika oziroma upravitelja, ne pa tudi njegova dolžnost – če razumno presodi, da je taka pogodba v korist stečajnega dolžnika in s tem stečajne mase, kar pomeni tudi, da je v korist boljšega poplačila upnikov, pogodbe seveda ne bo odpovedal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00042791
ZJN-2 člen 12, 29, 29/1, 29/1-2. ZPP člen 180, 180/3. OZ člen 352.
postopek javnega naročila - javna objava javnega naročila - postopek s pogajanji brez predhodne objave - nepravilnosti v postopku javnega naročanja - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - vsebina tožbe - vrsta tožbenega zahtevka - odškodninski zahtevek - nastala škoda - vmesna sodba - zastaranje - splošni petletni zastaralni rok - 3-letni zastaralni rok - odstop od sodne prakse
Četudi je tožeča stranka spreminjala seznam "belih lis", to ne pomeni "tehničnih ali umetniških posebnosti", zaradi katerih bi lahko le s spornim postopkom izbrani ponudnik izvedel naročeno storitev. Da bi spreminjanje seznama belih lis pomenilo "tehnične ali umetniške posebnosti", tožena stranka niti ni trdila. Dejstvo, da je imela tožena stranka že sklenjeno pogodbo z izbranim izvajalcem na podlagi javnega naročila, izvedenega pred prijavo na razpis GOŠO I., pa prav tako ni "tehnična in ne umetniška posebnost", niti ne "razlog, povezan z varovanjem izključnih pravic". Varovanje izključnih pravic je okoliščina, vezana na obstoj avtorskih pravic/drugih pravic intelektualne lastnine, takšnih okoliščin pri izbranem izvajalcu pa tožena stranka v obravnavani zadevi ni zatrjevala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00041815
ZKP člen 388, 388/1, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - povrnitev škode kot posebni pogoj v pogojni obsodbi - zamuda s plačilom - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Ker je torej obsojenka izpolnila posebni pogoj, določen v citirani sodbi o kaznovalnem nalogu ter oškodovancu plačala 54,99 EUR (kljub temu, da je to storila šele 22. 10. 2020 po prejemu izpodbijane sodbe), tako tudi po prepričanju pritožbenega sodišča več ne obstaja zakonska podlaga za preklic pogojne obsodbe.
plačilo sodne takse - poziv za dopolnitev vloge - vročitev poziva za dopolnitev vloge - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - vročilnica kot javna listina
Iz sodnega spisa je razvidno, kdaj je bil poziv sodišča prve stopnje z dne 3. 8. 2020 toženi stranki vročen. To dokazuje podpisana vročilnica tožene stranke (njenih pooblaščencev) z dne 18. 8. 2020. Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Navedeno pomeni, da je bil sporni poziv toženi stranki resnično vročen, nanj pa v roku 8 dni ni odgovorila, zato je sodišče prve stopnje njen predlog utemeljeno zavrglo.
ZPP člen 81, 81/5, 205, 208. ZIZ člen 15, 24, 239.
sposobnost biti stranka postopka - procesna sposobnost stranke - smrt stranke v postopku - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka z dediči stranke - nadaljevanje izvršilnega postopka z dediči - smiselna uporaba določb pravdnega postopka
Ni šlo za to, da dolžnica ne bi imela sposobnosti biti stranka ob vložitvi predloga za zavarovanje, temveč je zaradi smrti to sposobnost izgubila tekom postopka.
Ker ni imela pooblaščenca, zakon za tak primer predvideva prekinitev postopka (205. člen ZPP) ter nadaljevanje zoper dolžničine dediče (208. člen ZPP oziroma 24. člen ZIZ).
Dediči bodo lahko z morebitnimi pravnimi sredstvi uveljavljali, da je bil sklep o zavarovanju izdan tedaj, ko je bila dolžnica že mrtva.
utemeljen sum - odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje - dejansko stanje
Navedbe, v katerih zagovornik problematizira obstoj utemeljenega suma obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, se nanašajo na dejansko stanje obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in jih ni mogoče uveljavljati v okviru pritožbe zoper sklep o odstopu kazenskega spisa Republiki Italiji.