plačilo sodne takse - poziv za dopolnitev vloge - vročitev poziva za dopolnitev vloge - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - vročilnica kot javna listina
Iz sodnega spisa je razvidno, kdaj je bil poziv sodišča prve stopnje z dne 3. 8. 2020 toženi stranki vročen. To dokazuje podpisana vročilnica tožene stranke (njenih pooblaščencev) z dne 18. 8. 2020. Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Navedeno pomeni, da je bil sporni poziv toženi stranki resnično vročen, nanj pa v roku 8 dni ni odgovorila, zato je sodišče prve stopnje njen predlog utemeljeno zavrglo.
prejem darila - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - pravica do dedovanja - dedna odpravljenost - oporoka - najemnina - denarni znesek - prilastitev denarja - verjetno izkazana dejstva - dokaz resničnosti - dvom o resničnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - pomanjkanje trditev
Sodišče prve stopnje se je pravilno postavilo na stališče, zavzeto v sodni praksi, da je v primeru, če je zapustnik v oporoki ali drugi listini navedel, da je dediču podaril stvar ali denarni znesek, ali če je izkazano, da je zapustnik dediču izročil določen denarni znesek, obstoj takega darila verjetneje izkazan od zanikanja prejetega darila. Zato je pravilno tudi stališče, da je zapustnik v pravno veljavni oporoki zapisal resnične stvari, katerih neresničnost je dopustno dokazovati v okviru možnosti, ki jih ima tožnik v realnem življenju.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-18, 18, 18/5, 19, 19/3, 34, 36. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napaka v označbi stranke - odmera sodne takse - napoved pritožbe
Ker je bil plačilni nalog toženi stranki kljub pravopisni napaki v navedbi firme tožene stranke pravilno vročen in je zoper njega vložila pritožbo, je očitno da v zvezi s plačilnim nalogom niso podane kršitve postopka, ki bi vplivale na pravilnost odločbe in na pravilnost vročitve plačilnega naloga. Pravopisna napaka v navedbi firme tožene stranke in navedba starega naslova tožene stranke na nastanek in obstoj taksne obveznosti nista imeli nobenega vpliva.
Tožena stranka v napovedi pritožbe zoper sodbo ni navedla, da bo sodbo s pritožbo le delno izpodbijala in tudi ni navedla v kateri višini naj bi jo izpodbijala. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je takso za pritožbo odmerilo od vrednosti spornega predmeta.
Glede na 18. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 in na prvi odstavek 105.a člena ZPP velja taksna tarifa 1121 ZST-1 tudi za napoved pritožbe. Če se bo izkazalo, da je tožena stranka plačala sodno takso za sodno dejanje, ki ne bo opravljeno, bo imela pravico do vrnitve takse po 36. členu ZST-1.
zahtevek za znižanje preživnine - sprememba višine preživnine - bistveno spremenjene razmere - naknadno spremenjene okoliščine - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - ponovna določitev preživnine
Sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi v izvršilnem naslovu določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR). Dokazno breme o spremembi okoliščin je na tožeči stranki. V predhodni fazi sodišče najprej ugotavlja, ali se je v času od določitve preživnine katera od okoliščin, ki so bile relevantne za odločitev, tako spremenila, da to narekuje novo presojo višine preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041484
KZ-1 člen 20, 20/2, 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - oprostilna sodba - pritožba državnega tožilca - preslepitveni namen - konkretizacija - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - plačilo dolga
Poleg navedenega je poudariti, da mora biti lažno prikazovanje dejstev izvršeno s ciljem spraviti v zmoto osebo, ki razpolaga s svojim ali tujim premoženjem, med takšnim lažnivim prikazovanjem dejstev (spravljanjem v zmoto) in zmoto (razpolaganjem s premoženjem) pa mora obstajati vzročna zveza, ki ni podana, kadar zmota ne vpliva na motivacijo tistega, ki razpolaga s svojim ali tujim premoženjem. V obravnavani zadevi naknadno (torej po že izvedenem poslu) lažno zatrjevanje plačila preostanka dolgovanega zneska zato samo po sebi ne predstavlja preslepitve, katere ustrezne konkretizacije ne more nadomestiti niti navedba v opisu očitka, ki spada v čas po izvajanju posla, in sicer, da je del pridobljenih sredstev s strani dolžnika zadržal obdolženi B. S. osebno. Le dejanske okoliščine (ki so v konkretnem opisu izostale), navedene v opisu kaznivega dejanja so namreč tiste, ki zanesljivo kažejo na obstoj preslepitve, saj v nasprotnem primeru na preslepitev sklepamo iz samega dejstva, da je obveznost ostala neporavnana, kot se za to (očitno) zmotno zavzema pritožnik. Neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnika na sodne odločbe, ki datirajo v čas pred sprejemom odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče RS) v zadevi I Ips 93283/2010 z dne 12. 9. 2017, ki predstavlja odstop od dotedanje sodne prakse, po kateri je za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v določenih primerih lahko zadostovalo že, če je opis dejanja (v povezavi z abstraktnim delom) vseboval navedbo, da se je dolžnik zavezal, da bo obveznosti izpolnil in/ali obljubljal plačilo, pa do izpolnitve ob dospelosti ni prišlo.
tržna vrednost nepremičnine - cenilno poročilo - osebna služnost stanovanja - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - obremenjena nepremičnina - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uradni preizkus pritožbenega sodišča - več cenilnih poročil - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - pravna kvalifikacija - pravica do predlaganja dokazov
Sodišče postavi praviloma enega cenilca, ki ga izbere sodišče (prvi odstavek 244. in prvi odstavek 245. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Le če so v izdelanem mnenju (ali več mnenjih, če je postavljenih več cenilcev) nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem cenilca, je šele dopustno postaviti novega cenilca (tretji odstavek 254. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041820
KZ-1 člen 54, 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1.
kaznivo dejanje velike tatvine - odločitev o kazenski sankciji - razlogi odločbe - izpodbijanje primernosti izrečene kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Prav tako je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča kot obteževalno upoštevalo tudi stopnjo obdolženčeve kazenske odgovornosti, saj se obdolžencu očitano kaznivo dejanje lahko stori le z direktnim naklepom, kar je najvišja stopnja krivde, kar kaže, da je ocena sodišča prve stopnje pravilna, pomisleki zagovornika pa zmotni.
ZOR člen 15, 73. ZPNačrt člen 78, 79. ZUreP-2 člen 157, 157/5, 199, 199/4. ZSZ člen 42. ZJC člen 3. ZCes-1 člen 3.
pogodba o opremljanju - zahtevek za sklenitev pogodbe - kontrahirna dolžnost - izgradnja komunalne infrastrukture - ustna pogodba - dokaz sklenitve pogodbenega razmerja - povračilo stroškov - oprostitev plačila komunalnega prispevka - pristojni organ za odmero komunalnega prispevka - bistvene sestavine prodajne pogodbe - bistvene sestavine predpogodbe - načelo enake vrednosti dajatev - javno dobro - javne ceste - teorija realizacije
Razmerje med pravdnima strankama je po vsebini najbližje pogodbi o opremljanju, ki pa v času sklenitve dogovora še ni bila zakonsko urejen tip pogodbe. Tožeča stranka ni uspela dokazati, da sta stranki določili obveznost tožene stranke za povračilo stroškov izgradnje komunalne opreme, kolikor bi tak strošek presegal znesek komunalnega prispevka, katerega plačila je bila tožeča stranka oproščena. Takšna obveznost tožene stranke ne izhaja niti iz zakonodaje. Zato tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom, kjer pogojuje prevzem komunalne opreme s plačilom stroškov investicije.
Bistveni sestavini prodajne pogodbe sta predmet in cena, ki morata biti določeni tudi v predpogodbi. Sklicevanje na načelo enake vrednosti dajatev ne more nadomestiti dejstva, da stranki kupnine nista določili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00042082
OZ člen 83, 120, 174, 179, 288. ZPP člen 311, 339, 339/2, 339/2-8. ZOdvT člen 17, 17/5.
padec z zidarskega odra - huda telesna poškodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - trajne posledice - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - celotna odškodnina - odškodnina za premoženjsko škodo - prevozni stroški - tuja nega in pomoč - denarna renta - bodoča škoda - invalidnina - zavarovalnina - invalidnost - splošni pogoji - nejasno pogodbeno določilo - delno plačilo odškodnine - zakonske zamudne obresti od premoženjske škode - zapadlost terjatve - določnost kršitve določb pravdnega postopka - odvetniški stroški - odmera odvetniške nagrade - zmanjšanje stroškov postopka
To, da tožnik (s povečanimi napori) zmore krajšo hojo in hojo po neravninah ter neurejenem terenu, še ne pomeni, da zmore tudi dela, ki terjajo premagovanje (višinskih) ovir. Stališče izvedenca, da takšnih del ne zmore opravljati, pa seveda ne izključuje sklepa, da (s povečanimi napori) zmore, od dela, ki terja premagovanje (višinskih) ovir, manj zahtevno krajšo hojo in hojo po neravninah ter neurejenem terenu.
Skupaj po zvišanju odškodnine tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 34 povprečnih plač. Takšna odškodnina se ustrezno umešča med odškodnine, ki so bile v sodni praksi prisojene za podobno hude nepremoženjske škode. Pri presoji vpetosti odmerjene odškodnine v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, si je višje sodišče pomagalo z monografijo Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti vračunajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Pravilo 288. člena OZ je sicer dispozitivno v pomenu, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja; če takega dogovora ni, pa dolžnik ob delnem plačilu nima izbire glede vračunavanja obresti. Znesek plačila se zato uporabi tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so se natekle do dneva plačila, morebitni ostanek pa se uporabi za delno poplačilo glavnice.
Izraz renta se uporablja za razne vrste periodičnih plačil. OZ izraza ne definira, omenja pa rento kot obliko odškodnine. Ko govorimo o renti, imamo torej v mislih denarno odškodnino. Posebnost rente je, da skupen znesek odškodnine v trenutku odločanja ni znan, plačuje pa se periodično v vnaprej določenih zneskih. Gre torej za bodočo škodo. Z bodočo razumemo škodo, ki še ni nastala v trenutku zaključka glavne obravnave. Odškodnino za bodočo škodo je mogoče priznati, če je škoda gotova. Ker pa nobeno dejstvo, ki bo nastalo v prihodnosti, ni gotovo, mora zadostovati določena stopnja verjetnosti. V sodni praksi se je uveljavil dokazni standard, po katerem mora oškodovanec izkazati vsaj mejni prag verjetnosti, ki presega 50 %.
Stališče, da ima invalidnina podoben pomen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je v sodni praksi enotno sprejeto in uveljavljeno tudi v primerih, ko so tožniki uveljavljali poleg odškodnine za nepremoženjsko škodo tudi odškodnino za premoženjsko škodo oziroma rento.
Škodo, ki je nastala do zaključka glavne obravnave, je (drugače kot bodočo škodo) mogoče ugotoviti v enem znesku, ob sojenju je tudi v celoti dospela.Takšne škode ni več treba prognozirati, ker gre za pretekle dogodke, že nastalo škodo. Razloga za znižanje dokaznega standarda torej ni. Dokazni standard (in pri renti izjema od prvega odstavka 311. člena ZPP) pa sta tudi praktično edini pomembni razliki med že zapadlo škodo, za katero prisodi sodišče odškodnino v enkratnem znesku (drugače povedano: v seštevku), in še ne zapadlo ali bodočo škodo, za katero sodišče prisodi odškodnino v obliki rente.
Po petem odstavku 17. člena ZOdv velja zmanjšanje le za nagrado za odvetnikovo delo, ne pa tudi za materialne stroške.
Ker je tožnica uveljavljala o zapadlosti posameznega mesečnega zneska delnega plačila za izgubljeni dohodek tudi zakonite zamudne obresti je sodišče prve stopnje na podlagi določb OZ priznalo še zakonite zamudne obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska delnega plačila za izgubljen dohodek v plačilo 15. dne v mesecu. Vendar je tožnica do navedenih zakonskih zamudnih obresti upravičena šele po plačilu davkov in prispevkov, torej od neto zneskov priznanega delnega plačila za izgubljen dohodek in ne od bruto zneska.
Kot je ob uporabi citirane določbe 151. člena ZPP pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, v konkretnem primeru stroški upravnega postopka niso nastali v sodnem postopku niti zaradi njega in pravilno priznanje stroškov upravnega postopka oziroma pritožbe vložene v upravnem postopku, zavrnilo.
utemeljen sum - odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje - dejansko stanje
Navedbe, v katerih zagovornik problematizira obstoj utemeljenega suma obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, se nanašajo na dejansko stanje obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in jih ni mogoče uveljavljati v okviru pritožbe zoper sklep o odstopu kazenskega spisa Republiki Italiji.
URS člen 26. OZ člen 131. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 95, 95/1, 96. ZUN člen 39, 40. Odlok o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - "OB POTOKU" v naselju Logatec (2000) člen 3, 3/1, 3/2, 15, 15/1.
pravica do povračila škode - odgovornost države za ravnanje upravnega organa - odškodnina za premoženjsko škodo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - občinski prostorski akti - občinski odlok - kota pritličja - izdaja uporabnega dovoljenja - poplavno območje - odprava posledic poplav - poplave - vzročna zveza
Standard protipravnosti ni izenačen z razlogi, katerih utemeljenost terja ugoditev pravnim sredstvom, temveč se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, zlasti nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene prakse, napake ki so povsem izven okvira pravno še dopustnega delovanja, zlasti v smislu arbitrarnosti.
Upravni enoti ni mogoče očitati protipravnosti: ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ne v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.
Tožena stranka ne more biti odgovorna za lastnosti stanovanja, ki ga je tožnica kupila od tretje osebe, ampak gre izključno za odnos med njo in prodajalcem. Iz opisane kronologije je očitno, da se tožnica za nakup nepremičnine ni mogla odločiti zaradi tega, ker bi stanovanje imelo gradbeno in uporabno dovoljenje, ampak je kupila stanovanje brez pridobljenih dovoljenj. Pričakovanja, da je stanovanje brezhibno, postavljeno na varnem območju in ni podvrženo morebitni nevarnosti poplav, pa ne zadoščajo za utemeljitev vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženke in premoženjskim položajem tožnice, do katerega je prišlo leta 2009 in 2010 v posledici naravnega pojava - poplav.
Zakonski pogoji za izdajo nadomestne sodbe so jasni. Izda se lahko le pod pogojem, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in da stranka to kršitev uveljavlja v pritožbi. V konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni - toženka v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje ni uveljavljala absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, sodišče prve stopnje pa je pravilno ocenilo, da uveljavljena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Poleg tega sodišče prve stopnje sploh ni izdalo nadomestne sodbe v smislu določbe 343.a člena ZPP, saj je, ne da bi o zadevi odločilo (v senatu), zgolj dopolnilo obrazložitev sodbe. S tem je za isto odločitev izdalo dve sodbi z različno obrazložitvijo in z izdajo izpodbijane sodbe storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
ZKP člen 25, 25/1, 25/1-2, 436, 436/1. ZS člen 40a, 40a/1, 40a/2. ZDT-1 člen 192, 198. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/3. Državnotožilski red (2012) člen 146.
stvarna pristojnost - okrajno sodišče - obtožni predlog - Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije - upravičeni tožilec - zavrženje obtožnega predloga - odstop zadeve
Zgolj avtorstvo obtožnega akta ni izključni kriterij za določitev stvarne pristojnosti sodišča.
KZ-1 člen 20, 20/2, 99, 99/10, 99/11-2, 228, 230, 230/1. ZKP člen 371, 371/1-11. OZ člen 59, 59/2. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 25-9. ZDDPO-2 člen 16, 17, 18.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - civilnopravno razmerje - izpolnitev obveznosti - pogodbeni odložni pogoj - privolitev oškodovanca - izključitev protipravnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - predložitev neresničnih podatkov - donacija - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje
Pogodbene obveznosti so se izrecno nanašale na izplačilo na podlagi priložene dokumentacije z navedbo, da v primeru, če ta ne bo popolna in resnična ter pravočasno dostavljena, odobrena sredstva ne pripadajo. Obligacijsko pravno gledano je šlo za zavezo z odložnim pogojem, iz česar izhaja, da preslepitev o izpolnitvi pogoja za učinkovanje pogodbe (v smislu pridobitve posojila ali ugodnosti) predstavlja izpolnitev biti kaznivega dejanja po prvem odstavku 230. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo stališče obrambe, da je obdolžena pravna oseba ugodnost sofinanciranja pridobila že s sklenitvijo Pogodbe o sofinanciranju s Fundacijo z dne 13. 10. 2015 in ne šele z izplačilom denarnih sredstev na njen račun.
Na izvršitev očitanega kaznivega dejanja ne vpliva dejstvo, da je obdolžena pravna oseba društvo katerega osnovni namen ni pridobivanje dobička oziroma opravljanje gospodarske dejavnosti. Skladno z drugo alinejo enajstega odstavka 99. člena KZ-1 lahko opravljajo gospodarsko dejavnost vse pravne osebe javnega ali zasebnega prava, pomemben pa je vsebinski kriterij, katerega je obdolžena pravna oseba brez dvoma izpolnila.
V zvezi s presojo storilčevega naklepa je obramba zmotnega stališča, da oškodovanec sam s svojo naivnostjo, malomarnostjo oziroma lastno neaktivnostjo v smeri opustitve preverjanja podatkov, ki jih predloži stranka, pripomore k lastni preslepitvi, saj neskrbno ravnanje oškodovanca ne more predstavljati privolitve v sklenitev tveganega posla oziroma v škodo, ki oškodovancu nastane.
ZD člen 132, 133, 133/1, 163, 205, 205/3. ZPP člen 350, 366.
dedovanje na podlagi zakona - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dedovanju - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - vsebina izjave
Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo (132. člen ZD), vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD).
ZS člen 83a. ZFPPIPP člen 221f, 221f/2, 221f/3, 221f/6, 221f/6-3.
poenostavljena prisilna poravnava - tek rokov - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS
Sodišče je pritožniku pojasnilo tek rokov. Ko je pritožnik vložil zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, podrejeno novo prošnjo za sporočilo o teku rokov, so ukrepi še vedno veljali. Ukrepi so bili na podlagi Preklica odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ z dnem 31. 5. 2020 preklicani in od 1. 6. 2020 niso več veljali. To pa ne pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje pritožniku ponovno posebej pisno pojasnjevati tek rokov, še zlasti, ker je bil pritožnik – po tem, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep – povsem pasiven: sodnega pisanja ni dvignil na pošti, pač pa mu je bil sklep vročen s fikcijo vročitve prav tako ni dopolnil zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Svoje procesne neaktivnosti zato ne more opravičevati z očitkom sodišču, da mu ni (ponovno) sporočilo, kako je s tekom rokov.
ZPP člen 81, 81/5, 205, 208. ZIZ člen 15, 24, 239.
sposobnost biti stranka postopka - procesna sposobnost stranke - smrt stranke v postopku - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka z dediči stranke - nadaljevanje izvršilnega postopka z dediči - smiselna uporaba določb pravdnega postopka
Ni šlo za to, da dolžnica ne bi imela sposobnosti biti stranka ob vložitvi predloga za zavarovanje, temveč je zaradi smrti to sposobnost izgubila tekom postopka.
Ker ni imela pooblaščenca, zakon za tak primer predvideva prekinitev postopka (205. člen ZPP) ter nadaljevanje zoper dolžničine dediče (208. člen ZPP oziroma 24. člen ZIZ).
Dediči bodo lahko z morebitnimi pravnimi sredstvi uveljavljali, da je bil sklep o zavarovanju izdan tedaj, ko je bila dolžnica že mrtva.
vknjižba zakupne pravice - osnovni pravni položaj - idealni delež - izvedena pravica - zemljiškoknjižno dovolilo
Deleži v zakupu (kot površinski deleži) niso identični z idealnimi (solastninskimi) deleži zakupodajalke, pri katerih je bil ta vpis predlagan. Zemljiškoknjižno dovolilo ni skladno s podanim predlogom za vpis.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - najemna pogodba - ohranitev pogodbe v veljavi - neskrbno ravnanje - zavlačevanje postopka
Če upravitelj z neizpolnitvijo ali nepravilno izpolnitvijo svojih obveznosti upočasnjuje tek postopka ali ogroža oziroma krši interes upnikov, ga mora sodišče razrešiti.
Odpovedati najemno pogodbo je le pravica stečajnega dolžnika oziroma upravitelja, ne pa tudi njegova dolžnost – če razumno presodi, da je taka pogodba v korist stečajnega dolžnika in s tem stečajne mase, kar pomeni tudi, da je v korist boljšega poplačila upnikov, pogodbe seveda ne bo odpovedal.