delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - poravnava
Tožnika, ki sta imela pooblaščenca, sta v teku individualnega delovnega spora podpisala izjavo, da se strinjata s prejemom dela odpravnine, ki je določena v 36. f členu ZDR. Izjava ima značaj poravnave, katere neveljavnost bi morala tožnika dokazati, če bi želela, da ne bi nastale v njej določene posledice. Tožnika neveljavnosti nista dokazala, ni pa tudi dokazov, da sta izjavo podpisala v zmoti. Pri izjavi tožnikov zato ni bilo napak v volji, ki jih urejata 60. in 61. člen ZOR.
Začasna prekinitev prestajanja kazni zapora je potrebna, če je verjetno izkazano, da se je zaradi prestajanja kazni zdravstveno stanje pritožnika tako poslabšalo, da je izkazan verjeten nastanek hujših posledic na njegovem zdravju.
ZOR člen 154, 158, 178, 178/1. ZPP (1977) člen 12, 12/3.
oprostilna kazenska sodba - ugotavljanje civilne odgovornosti - povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost
Toženec v postopku ni dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Zato sta sodišči prve in druge stopnje na podlagi določb prvega odstavka 178. člena in prvega odstavka 154. ter 158. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pravilno zaključili, da je toženec dolžan povrniti tožnici škodo, ki ji je nastala zaradi prometne nezgode.
odgovornost za obveznosti družbe (podjetja) - spregled pravne osebnosti - solidarna odgovornost ustanovitelja
Določilo 140.a člena zakona o podjetjih - ZP (Ur. list bivše federacije št. 77/88, 40/89 ter 46/90), na katerega se revident sklicuje, se glasi: "če edini delničar delniške družbe, edini član družbe z omejeno odgovornostjo ali edini lastnik zasebnega podjetja s svojimi dejanji ali mešanjem svojega premoženja in premoženja podjetja ustvarja pri drugih videz gospodarske identičnosti s podjetjem, je neomejeno solidarno odgovoren upnikom za obveznosti podjetja." Namen te norme je bil, da se preprečijo zlorabe družbe tako, da se pritegnejo k odgovornosti za njene dejavnosti tisti subjekti, ki stojijo za pravno osebo, kadar so izpolnjeni določeni pogoji (v bistvenem ureja sedaj tak način odgovornosti 6. člen zakona o gospodarskih družbah - Ur. list RS, št. 30/93). Takšna solidarna odgovornost subjekta ob odgovornosti družbe je lahko le izjemna.
Namreč velja načelo, da je pravna oseba samostojni subjekt, ki odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem.
ZDSS člen 14, 14/1, 24, 24/1, 75, 75/1.ZPP člen 77.
delovno razmerje v državnih organih - sposobnost biti stranka
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih je v individualnih delovnih sporih opustil materialnopravni pojem nasprotne stranke, kot ga je vsebovala določba 1. odstavka 24. člena Zakona o sodiščih združenega dela, ki je z dnem uveljavitve Zakona o delovnih in socialnih sodiščih prenehal veljati (1. odstavek 75. člena). Zato je glede na napotilno normo iz 1. odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku, ki v 77. členu opredeljuje nosilce pravic in obveznosti v procesnem razmerju (pravdne stranke).
delovno razmerje pri delodajalcu - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki disciplinske kršitve - blanketna norma
Samo v primeru, če v internem aktu opredeljena kršitev delovne obveznosti sama ne bi določala elementov disciplinske kršitve, temveč bi se glede posameznih znakov sklicevala na norme z drugih pravnih področij (dopolnilne norme), bi imela veljavo blanketne norme.
Ker ima delavec na podlagi omenjenih zakonskih določb pravico pred sodiščem izpodbijati delodajalčevo dokončno odločitev, je za začetek pravnih učinkov njena vročitev odločilnega pomena. Zato nastopijo za delavca - drugače kot za delodajalca - skladno določilu iz 2.
odstavka 334. člena ZPP pravne posledice dokončne odločbe šele z dnem, ko je delavcu ta odločba vročena. To pomeni, da je nastanek pravnih učinkov dokončne odločbe - tako na procesnem kot na materialnopravnem področju - za delavca in delodajalca različen.
premoženjska razmerja zakoncev - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev velikosti deležev
Navedene ugotovitve in zaključki po presoji revizijskega sodišča ne predstavljajo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, pač pa zmotnost materialnopravnega izhodišča, da je lahko pravno odločilen za nastanek skupnega premoženja in za določitev deležev razvezanih zakoncev na njem le en sklop vrednostnih prispevkov in sicer tistih, ki se dajo materialno ovrednotiti, od teh pa spet le en (pomembnejši) del (na primer plače in ne ostale oblike prispevanja, kot da je gradnja rezultat zgolj denarnih vlaganj to je plač), zaradi česar je izostala ocena celokupnega vrednostnega prispevanja pravdnih strank k nastanku skupnega premoženja. Po določilu drugega odstavka 59. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) mora sodišče pri določanju deležev vsakega zakonca na skupnem premoženju upoštevati ne le njun dohodek, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Oblike sodelovanja v procesu pridobivanja skupnega premoženja so lahko po sodni praksi različne narave, v vsakem oziru pa mora biti upoštevan celoten sklop vseh prizadevanj obeh zakoncev, katerih nasledek je nastanek skupnega premoženja.
vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nazakonita vselitev - ustavni zakon - prevzem pravne oblasti nad premoženjem, s katerim so upravljali subjekti JLA
Določbi drugega in tretjega odstavka 9.čl. UZ ne puščata organom JLA razpolagalne pravice na stanovanjih iz vojaškega stanovanjskega sklada. Prevzem upravljanja je dokončno in s takojšnjo veljavo določen s prvim odstavkom 9.čl. UZ.
naročilo (nalog) - obveznost prevzemnika naročila - dajanje računa - obveznosti naročitelja - pravica do plačila za trud (nagrada)
Po določilu tretjega odstavka 749. člena ZOR je prevzemnik naročila sicer upravičen do plačila za svoj trud, razen če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega. V danem primeru je tožnik izpovedal, da ga je tožnik štel za prijatelja in da je tudi on sam vzdrževal hišo za prijatelja ter je izrecno povedal, da tega ni storil za denar. Ker torej toženec ni uveljavljal nagrade in je izpovedoval o okoliščinah, ki so kazale na to, da je sprejel tožnikov nalog zato, da bi poplačal svoje terjatve in iz prijateljstva, sodišči prve in druge stopnje nista bili dolžni ugotavljati pravičnega plačila za toženčevo delo, uveljavljanje nagrade v reviziji pa pomeni nedovoljeno novoto (387. člen ZPP).
ZOR člen 210. ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2, 385, 385/1, 394, 394/1, 400, 400/1.
neupravičena obogatitev - odločanje v civilnopravnih razmerjih - sodna pristojnost
Tožeča stranka uveljavlja svoj tožbeni zahtevek na podlagi 210. člena ZOR. S tem zahtevkom tožeča stranka zatrjuje, da ima pravico na podlagi neupravičene obogatitve, torej iz civilnopravnega razmerja. Spore iz civilnopravnih razmerij na podlagi 1. člena ZPP obravnava sodišče po določbah ZPP. Sodišče druge stopnje je nepravilno uporabilo določbo 3. točke 2. odstavka 354. člena in odločilo, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok - upoštevanje dohodkov iz nadurnega dela
Pri izračunu povprečne plače tožene stranke ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje, pa je prvostopno sodišče utemeljeno upoštevalo tudi dohodke iz nadurnega dela, saj trditve tožene stranke, da nadurno delo zaradi svoje nestalnosti in nepredvidljivosti ne more vplivati na višino preživninskega prispevka, v materialnem pravu nimajo nobene podlage.
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - prepovedna ali negatorna tožba - mejni spor - stanje po podatkih zemljiškega katastra
Tožeča stranka ima prav, ko v reviziji navaja, da se pri varstvu lastninske pravice toženec ne more braniti z zadnjo mirno posestjo. Sodišče pri varstvu lastninske pravice mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja. Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili pravila ZNP, ki se nanašajo na urejanje meje.
oblika pogodbe - predpogodba - razveza obličnih pogodb z neobličnim sporazumom - ara - vračanje are
Ustni dogovor zadošča za razvezo predpogodbe o prodaji. Ta še ni bila realizirana, zato ni zadržkov, da bi bila lahko ustno razvezana. S predpogodbo je razvezan tudi dogovor o ari, ki je akcesorne narave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti
Kot razlog, da se bo lažje opravil postopek v ... kot v ..., navaja toženec dejstvo, da je tožnik glavni in odgovorni urednik časopisa ..., ki izhaja v ... To dejstvo nima nobene zveze s krajevno pristojnostjo sodišč in s sodstvom, ki ima že v Ustavi Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91) določene temeljne garancije za neodvisno opravljanje funkcije. Kraj, kjer se izdaja kak časopis, ne more in ne sme vplivati na neodvisnost sodnikov, ki so na relativno majhnem ozemlju Republike Slovenije pod enakim medijskim pritiskom.
vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - pogodba o zamenjavi stanovanj - soglasje
Pogodba o zamenjavi stanovanj z dne 6.9.1991 ne predstavlja veljavnega pravnega naslova za toženkino vselitev in pridobitev imetništva stanovanjske pravice na stanovanju v L., P., saj je bilo razpolaganje tedanjih vojaških organov s tem stanovanjem nezakonito.