povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - skaženost - strah
Pri presoji odločitev o zavrnitvi zahtevkov za plačilo odškodnin za strah in za skaženost, kar je pobijala z revizijo tožnica, je moralo revizijsko sodišče izhajati iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje. Ti dve sodišči sta skladno ugotovili, da to kar je tožnica doživljala po nezgodi, ni predstavljalo tega, da bi se lahko opredelilo kot primarni ali sekundarni strah. Dalje pa sta ugotovili, da odrgnina na čelu pod lasiščem ne predstavlja take spremembe, da bi bilo možno govoriti o brazgotinah. Ob tem sta še ugotovili, da tožnico domnevna brazgotina ne moti (kar kaže na odsotnost subjektivnega elementa te škode). Ob takem stanju sta pravilno zaključili, da v tem primeru ne gre po določilu 200. člena ZOR za pravno priznano škodo.
lastninska pravica - solastnina - oddajanje dela solastne stvari v najem - soglasje solastnikov - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine
Sodišči nižjih stopenj pa sta še ugotovili, da sta se tožnica in S. N. kot solastnici dogovorili o uživanju dvoetažne hiše in da po dogovoru pripada uživanje gornje etaže (na katero se tudi nanaša sporna najemna pogodba) S. N. Ker je glede na tako stanje S. N. s sporno najemno pogodbo (za določen čas) razpolagala le v okviru upravičenj, ki so ji šla kot solastnici na podlagi dogovora s tožnico o načinu uživanja solastne hiše, za veljavnost najemne pogodbe ni bilo potrebno njeno soglasje (v smislu 15. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR) in toženec zato v stanovanju ni nezakonito (brez naslova) in zato ne more biti utemeljen tožničin izpraznitveni zahtevek.
stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča
Ohranitev stvarne pristojnosti delovnih in socialnih sodišč tudi za rešitev sporov, ki do uveljavitve ZDSS niso bili končani pred prvostopnimi sodišči združenega dela, je v skladu z načelom učinkovitega pravnega varstva, ki temelji na ustavnem določilu 2. člena Ustave Republike Slovenije o pravni državi.
Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in se lahko nanjo sklicuje vsaka zainteresirana oseba (109. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR). Pravilna pa je tudi presoja sodišč druge in prve stopnje, da tožnik ni zainteresirana oseba v smislu tega zakonskega določila. S tem, ko je bila razvezana izročilna pogodba med tožnikom in prvotožencem, je tožnik izgubil status "zainteresirane osebe".
Ker je tožnik torej izgubil status osebe, ki bi imela interes na postavljenem ugotovitvenem tožbenem zahtevku (oziroma ugotovitvi ničnosti pogodbe med tožencema), je posledica tega izguba aktivne legitimacije v tej pravdi.
upravičenec do denacioanalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Denacionalizacija pomeni vrnitev premoženja (2. člen ZDen), ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini, navedenimi v zakonu o denacionalizaciji (1. člen ZDen). Upravičenec do denacionalizacije to je vrnitve podržavljenega premoženja pa je tudi fizična oseba, katere premoženje je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen).
ZSZD člen 16, 17, 22. ZDSS člen 68, 75. ZDR (1990) člen 107, 110.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Če je bila tožba vložena v času veljavnosti prejšnjega ZSZD in se je spor nanašal na plačilo opravljenega dela po pogodbi o delu, neglede na določbe 68. in 75. člena ZDSS za odločanje ni pristojno delovno sodišče, temveč sodišče s splošno pristojnostjo. V času, ko je bila tožba vložena, so bila za odločanje v sporih iz pogodbe o delu po 107. do 110. členu ZDR pristojna redna sodišča (sodišča s splošno pristojnostjo).
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za nepreskrbljenega zakonca - obstoj izvenzakonske skupnosti
Izvenzakonska skupnost razvezanega zakonca z drugo osebo lahko izključi preživninsko obveznost drugega razvezanega zakonca le ob pogoju uporabe dol. 12. člena ZZZDR, torej šele od tedaj dalje, ko je zakonska zveza pravnomočno razvezana.
ZOR člen 367, 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2, 392, 392/1, 392/2, 392/6.
zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - pretrganje zastaranja, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem - zastaralni rok pri pretrganju - čas, ki je potreben za zastaranje
Vlogi absolutnega zastaranja kazenskega pregona in zastaranja odškodninske terjatve sta različni in zato ni mogoče prenašati pravnih posledic absolutnega zastaranja kazenskega pregona na civilno področje, posebej še ob dejstvu, da je institut zastaranja celovito in podrobno urejen v civilnopravnih predpisih. Splošna določba 376. člena ZOR daje pravno varstvo povzročitelju škode, ker določa rok, do katerega je oškodovanec še upravičen (sodno) terjati svoj odškodninski zahtevek. Določba 377. člena ZOR pa daje pravno varstvo oškodovancu in ga varuje pred možnostjo, da bi njegov odškodninski zahtevek zastaral še preden bi zastaral kazenski pregon za kaznivo dejanje, s katerim mu je bila povzročena škoda.
Tudi sicer ministrstvo ne more nastopati kot stranka v individualnem delovnem sporu pred sodiščem v smislu določb tretjega odstavka 77. člena ZPP. Zakon o vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) v prvem odstavku 7. člena (pred sprejemom novele v letu 1996 je bil to 5. člen) določa, da vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. Pri tem s posebnimi predpisi ni določeno, da so ministrstva pravne osebe, to pa pomeni, da ne morejo biti pravdne stranke. Take lastnosti ministrstvu ne more priznati niti sodišče po tretjem odstavku 77. člena ZPP (to je bilo možno po starejših predpisih), saj ministrstva niso organi, pri katerih bi šlo za oblike združevanja, kjer bi združeni imeli družbena sredstva oziroma premoženje, kar je takim združbam izjemoma omogočalo pridobitev lastnosti pravdne stranke.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - pogoj za njegov izrek - kvalifikatorne okoliščine
Obstoj kvalifikatornih okoliščin, oziroma hujših posledic iz 89. člena Zakona o delovnih razmerjih, je pogoj za izrek same sankcije, to je disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ne pa njegove pogojne odložitve. Če te okoliščine niso podane, izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja za hujše kršitve delovne obveznosti - pri katerih te okoliščine niso določene kot konstitutivni element disciplinske kršitve - nima zakonite podlage.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev
Delavki, ki je sklenila delovno razmerje za delo v proizvodnji, je delodajalec tudi po sklepu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katerim je delavki priznana pravica do drugega dela, dolžan zagotoviti delo v okviru strokovne izobrazbe, ki se zahteva za delo v proizvodnji, in ne ustrezno stopnji strokovne izobrazbe, ki jo delavka dejansko ima (VII. stopnja).
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - dejstva, navedena v disciplinski odločbi
Pri presoji zakonitosti disciplinske odločbe sodišče lahko upošteva le dejstva, ki so v njej navedena. Sodišče ne more ugotavljati drugih dejstev oziroma dejanj, ki bi jih naj delavec storil, ki mu niso očitana in na katerih ne temelji dokončna disciplinska odločba.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski postopek - procesne oblike - namen procesnih opravil
Predpisi o delovnih razmerjih ne prepuščajo disciplinskim organom, da opravljajo procesna opravila na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč predpisujejo za posamezna procesna opravila posebne oblike. Oblika je način opravljanja procesnih opravil in ima svoj namen. Strogo varovanje procesnih opravil ustvarja procesno zakonitost, s katero se uresničuje zakonitost pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti.