ZZDej člen 35, 35. ZLD člen 7, 8, 7, 8. ZUP člen 67, 67.
pogoji za opravljanje dejavnosti - pridobitev koncesije - lekarniška dejavnost
Za presojo zakonitosti izpodbijanega akta ni nepomembno, da v sporni zadevi ne gre za uveljavljanje tožnikove pravice, temveč za njegovo prizadevanje, da pride do koncesije za opravljanje določene dejavnosti. V takšnem pravnem položaju pa so procesne dolžnosti organa, ki odloča v postopku podelitve koncesije, ožji kot v primerih odločanja o pravici stranke.
Ker je tožena stranka že začela obravnavati tožnikovo vlogo vsebinsko v rednem postopku, njegove vloge ni smela več obravnavati po pospešenem postopku. Po izdaji dveh odločb po izvedenem ugotovitvenem postopku tožene stranke in izdaji dveh sodb Upravnega sodišča RS, tako niso bili več izpolnjeni pogoji za obravnavo tožnikove vloge za azil po pospešenem postopku.
Skladno z določbo 125. člena ZDavP zavezanci za dohodnino lahko uveljavljajo zmanjšanje osnove iz naslova posebnih olajšav tudi po poteku roka za vložitev napovedi, najkasneje pa v roku za pritožbo.
V skladu s 47. členom Zakona o davčnem postopku je davčni organ dolžan s sklepom ustaviti postopek prisilne izterjave po uradni dolžnosti, vendar le v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, če je pravica do izterjave dolga zastarala, če je dolžnik davčni dolg plačal ali če je bil dolžniku dolg odpisan. Za primer, če je davčni zavezanec na račun davkov ali obresti ali stroškov plačal več, kot je bil dolžan plačati po pravnomočni odločbi, pa je potrebno uporabiti 95. člen Zakona o davčnem postopku, ki govori o vračilu davka, kadar je bil davčnemu zavezancu neupravičeno odmerjen ali preveč odmerjen davek oziroma obresti.
Društvo lahko neposredno opravlja gostinsko pridobitno dejavnost po določbi 22. člena ZDru, ki dovoljuje opravljanje te dejavnosti pod pogoji, ki jih določa 11. člen ZGos, to je po pridobitvi odločbe o izpolnjevanju pogojev, določenih v ZGos, in drugimi predpisi, ki jih izda za gostinstvo pristojna enota upravne enote.
ZUP (1986) člen 243, 243. ZDen člen 44, 44/6, 44, 44/6.
vrednotenje podjetja
Ker je bila vrednost podjetja ugotovljena ob podržavljenju z zapisnikom Okrožnega sodišča v A št. R 131/48 z dne 25. 3. 1949, navedeni dokument v skladu z določbo 5. odst. 44. člena ZDen predstavlja podlago za valorizacijo. Vrednosti navedene v tem zapisniku zato predstavljajo podlago za ugotavljanje neto aktive podržavljenega podjetja. Prvostopni organ tako v materialnem predpisu ni imel podlage, da je vrednost neto aktive nacionaliziranega podjetja ugotavljal na podlagi cenilnih zapisnikov, ki jih je predložila tožeča stranka, saj le ta v postopku ni izkazala, da obstajajo pogoji za določitev vrednosti podjetja na podlagi 6. odst. 44. člena ZDen (ker se neto aktiva ob podržavljenju ni ugotavljala ali da ugotovljene vrednosti ne ustrezajo realni vrednosti).
S tem, ko je prvostopni organ določil višino odškodnine za premično premoženje na podlagi cenilnega zapisnika, je napačno uporabil materialni predpis. Iz navedenega razloga je zato tožena stranka imela pravno podlago v določbi 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86, ZUP), da je sama odločila o stvari, ne da bi dopolnila dokazni postopek.
pogoji za zaščito kmetije - stranka v postopku - zaščitena kmetija
Predlog za preveritev pogojev za zaščito kmetije lahko vloži lastnik; če je kmetija še predmet zapuščinskega postopka, je predlagatelj lahko vsak dedič.
Za zaščito kmetije ZDKG ni določil kriterija stroge medsebojne povezanosti posameznih zemljišč in so torej lahko posamezna zemljišča med seboj ločena in oddaljena, vendar tako, da je še mogoče šteti, da gre za celoto kmetijskih zemljišč in gozdov. Takšna kmetijsko gospodarska celota je v obravnavanem primeru po mnenju sodišča zagotovljena, saj gre za smiselno zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč, znotraj katerih ni mogoče govoriti o razdrobljenosti parcel, njihova oddaljenost pa ni takšna, da ne bi bila obvladljiva in še vedno omogoča skupno kmetijsko gospodarjenje. Obravnavana kmetijska zemljišča predstavljajo krajevnim razmeram primerno gospodarsko enoto - zaščiteno kmetijo.
ZDDPO člen 11. ZDavP člen 406. ZUS člen 23, 60, 60/1-3. Slovenski računovodski standardi člen 5-5, 5-8, 5-9.
odhodek davčnega zavezanca - davek od dobička pravnih oseb
Zgolj zapadlost terjatev v plačilo po presoji sodišča še ni dovolj za to, da se popravi njihova vrednost, tudi ne na podlagi SRS 5.8., na katerega se sklicuje tožnik v tožbi, ampak mora, ob upoštevanju splošne določbe SRS 5.5, ter pojasnjevalne iz SRS 5.18., že ob popravljanju njihove vrednosti, obstajati tudi utemeljena domneva, da ne bodo poravnane sploh, oziroma da ne bodo poravnavne v celoti.
Takšna (običajna) uporaba ceste ne more biti predmet posebnega določanja v enotnem gradbene dovoljenju, saj ne gre pri tem za poseg v prostor v smislu določb ZUN in ZGO, prav tako ne more biti predmet enotnega gradbenega dovoljenja določanje kakšnega posebnega prometnega režima na cesti. Kolikor pa je z določitvijo manipulativne površine na delu ceste mišljen gradbeni ali drug poseg v prostor v smislu določb ZUN in ZGO, pa je treba ugotoviti, da investitor na zemljišču 398/16 ne izkazuje lastninske pravice, niti ne izkazuje upravičenja za posege na tem zemljišču s prej navedeno služnostno pravico.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Odobritev pravnega posla ni bila upravna stvar le za postopke, ki so se začeli in končali v času pravne praznine - glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-266/98.
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki izhaja iz besedila ter koncepta ZDDV, in je vezana na davčno obdobje ter s potekom roka za predložitev obračuna davčne obveznosti preneha. Z določbo "sme davčni zavezanec odbiti vstopni DDV v davčnem obdobju" je po presoji sodišča urejena tako pridobitev pravice kot tudi rok za njeno uveljavljanje. Gre za zakonski materialni rok za uveljavljanje materialnih pravic, s potekom katerega pravica, ki je stranka ni uveljavila, ugasne.
Z blagovno kartico oziroma z vknjižbo ali razknjižbo na blagovni kartici pa tožnik ne more dokazovati, da se ta vknjižba oziroma razknjižba nanaša na blago, ki je bilo pri njemu nabavljeno in nato vrnjeno oziroma zamenjano za drugo blago. Na blagovne kartice se vnašajo tudi druge nabave, ne zgolj vračila pri njemu kupljenega blaga, tako, da tudi po presoji sodišča s takimi vknjižbami tožnik ne dokazuje, da je opravil menjavo na podlagi 5. člena Pravilnika. Tudi z na koncu leta računalniško izpisanimi računi tožnik ne dokazuje, da je med letom po teh računih kupljeno blago dejansko zgolj zamenjal, zato je po presoji sodišča tožena stranka ravnala pravilno, ko je nepravilno knjigovodsko izkazane menjave obravnavala kot menjave po 8. točki 2. odstavka 4. člena ZDDV, torej kot tiste, pri katerih se blago plača z drugim blagom. Neutemeljene so zato trditve tožnika, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, saj na glavni obravnavi ni povedal ničesar, kar ne bi že izhajalo iz listin in ugotovitev inšpekcije. Res pa je, da je zaključek na podlagi tako ugotovljenih dejstev drugačen, kot ga želi prikazati tožnik, vendar se to ne nanaša na ugotovitev dejstev, temveč že na presojo v postopku ugotavljanja dejanskega stanja predloženih listin. Drugačna presoja predloženih listin, kot je tožnikova, pa ne pomeni nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.
ukrep državnega organa brez pravnega naslova - denacionalizacija nepremičnin
Upravni organ kljub dovolj natančnem dokaznem postopku ni našel dokazov, da je bil prenos lastninske pravice na "splošno ljudsko premoženje" opravljen na kakršnemkoli veljavnem pravnem naslovu. Zato je potrebno uporabiti določbe 4. člena ZDen.
ZDRS člen 10, 10/6, 10, 10/6. ZUP člen 147, 147/1, 147, 147/1.
predhodno vprašanje - državljanstvo - sprejem v državljanstvo - prekinitev postopka za sprejem v državljanstvo
Šele, ko bo pristojno sodišče v kazenskem postopku odločilo s pravnomočno sodbo, upravni organ, na podlagi dejanskega stanja, v katerem bo upoštevana tudi pravnomočna sodba (zavrnilna, oprostilna ali obsodilna) lahko odločil o tožnikovi vlogi za sprejem v državljanstvo RS.
Samo upravičenci za uveljavljanje pravic iz ZDen (15. člen ZDen) po istem denacionalizacijskem upravičencu, imajo v upravnem postopku položaj, ki je podoben položaju sospornikov v civilni pravdi, medtem ko upravičenci do denacionalizacije nimajo takšnega položaja niti v primeru vračanja premoženja osebnih oziroma kapitalskih družb (13. člen ZDen).
ZUS člen 63, 63/2, 63, 63/2. ZUP člen 8, 8. ZUreP-1 člen 146/2, 179, 179/2, 43, 142, 146, 146/2, 179, 179/2, 43, 142, 146.
plačilo komunalnega prispevka
Tožena stranka ne zanika, da je seznanjena z vlaganji tožeče stranke v komunalno infrastrukturo, zato tožeča stranka pravilno opozarja, da tožena stranka pravzaprav nima podlage za odmero komunalnega prispevka, glede na to, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov opremljanja zemljišča z lokalno komunalno infrastrukturo (1. odstavek 43. člena ZUreP-1). Tožena stranka namreč sploh ne zatrjuje, da je vlagala v komunalno infrastrukturo, glede katere je odmerila prispevek. Če temu ni tako, pa bi se morala tožena stranka jasno izreči o višini svojih vlaganj v komunalno infrastrukturo ter šele nato odmeriti sorazmerni del stroškov tožeči stranki.