ZDSS-1 člen 6, 6/1-a, 53, 53/1, 53/2, 53/3. KPJS člen 45. ZPP člen 18, 339, 339/1, 354, 354/2.
kolektivni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - plačilo nadur
Če je nasprotni udeleženec v spornem obdobju ignoriral neenakomerno razporeditev delovnega časa, referenčno obdobje in omejitev polnega delovnega časa oziroma plačilo za presežne ure kot ure preko polnega delovnega časa (kar vse se je zatrjevalo v predlogu za odločitev v tem sporu), predstavlja to kršitev določb kolektivne pogodbe. Zato je spor, s katerim se uveljavlja takšna kršitev, kolektivni delovni spor.
ZMEPIZ-1 člen 80, 82, 83. ZPIZ-2 člen 6, 13, 14, 15.
status zavarovanca - pravnomočno urejeno razmerje - matična evidenca
Če je za isto obdobje naknadno vzpostavljena podlaga za zavarovanje s pravnomočno sodbo sodišča, se ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno razmerje, v katerega ni mogoče poseči. Delovno razmerje je bilo vzpostavljeno za obdobje, v katerem je bila tožeča stranka že vključena v obvezno zavarovanje kot samostojna podjetnica. S tem je istočasno izpolnjevala pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po dveh zavarovalnih podlagah. Ker je podlaga za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja prednostna, je bil tožeči stranki ta status pravilno priznan v spornem obdobju.
ZJU v 156. členu določa, da je lahko javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih in podobnih razlogov (poslovni razlog). Podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi v tem primeru predstavlja sprememba akta akta o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest (reorganizacija), kateri mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje cilje reorganizacije, razloge za njeno izvedbo, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odpoklic - vročitev odpovedi - zagovor pred odpovedjo - odpravnina
Tožnikovo revizijsko zavzemanje za to, da kljub temu, da je v dopisu toženki z dne 8. 12. 201 sam napisal, naj se vsa pisanja zanj do preklica vročajo njegovemu pooblaščencu, kar je toženka tudi storila (in vročitvi odpovedi pooblaščencu priložila tudi tožnikov dopis o tem, komu naj se pisanja vročajo), ta vročitev ni pravilna, ker toženka ni imela njegovega izrecnega pooblastila, predstavlja zavzemanje za zlorabo pravic.
Ni utemeljeno revizijsko zatrjevanje, da je lahko odpoved le v celoti zakonita ali nezakonita. Sodišče lahko ugotovi, da je nezakonita le v nekem delu (ali glede posameznih razlogov) - tako kot v konkretnem primeru, ko je bila ugotovljena nezakonitost le v zvezi z datumom prenehanja delovnega razmerja tožnika.
Neutemeljene so revizijske navedbe o tem, da bi mu morala toženka ob odpovedi iz razloga nesposobnosti v posledici odpoklica (ker ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi) omogočiti tudi zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
V pogodbi stranki nista določili, da že z odpoklicem tožnika kot glavnega izvršnega direktorja, temu tudi avtomatsko preneha delovno razmerje.
ZPP člen 286b, 298, 339, 339/1. ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - dokazanost - dokazno breme
Ker edina priča dogodka, zaradi katerega je tožnica prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni potrdila z gotovostjo, je zaključek sodišča prve stopnje, ki mu pritrjuje tudi sodišče druge stopnje, namreč da kršitev ni dokazana, materialno pravno pravilen.
zdravljenje v tujini - nujno zdravljenje - napotitev na zdravljenje - povračilo stroškov zdravljenja
Ker je dejanska ugotovitev, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso izčrpane in da ni šlo za nujno zdravljenje, temveč za odločitev tožnika, je pravilna odločitev, da pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ niso izpolnjeni.
Ob ugotovitvi, da ni bil prekoračen okvir najdaljše čakalne dobe za operacijo kolka, ni podlage za ugoditev zahtevku na podlagi 44.b člena ZZVZZ. Pri tožniku je šlo za bolnišnično zdravljenje, zato do povračila stroškov zdravljenja na podlagi 44.c člena ZZVZZ ni upravičen.
SEU je poudarilo, da sistem predhodne odobritve ovira prost pretok storitev, vendar pa je takšna omejitev opravičljiva z razlogi zagotavljanja zadostne in stalne dostopnosti do kakovostnega bolnišničnega zdravljenja in nadzorovanja stroškov. Za zdravstvene storitve veljajo posebna pravila v Evropski uniji, to sta sedaj Uredba 883/04 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu.
delegacija pristojnosti - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Za okoliščino, ki bi utemeljevala ugoditev predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne šteje imenovanje za sodnika porotnika, ki še opravlja to funkcijo v času vložitve tožbe na sodišče. Še manj je podana taka okoliščina, če je stranki funkcija porotnika že prenehala. Tožnik v konkretnem primeru te funkcije ne opravlja že 7 let.
Ker tožnik ob vložitvi zahteve ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, mu je bila priznana pravica do predčasne pokojnine.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 8, 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Sodišče se je pri presoji trpinčenja na delovnem mestu res oprlo na izpoved dveh zaposlenih pri toženi stranki in tudi izpoved nadrejene, ki naj bi nad tožnico izvajala trpinčenje. Vendar dejstvo zaposlitve pri toženi stranki samo po sebi še ne pomeni, da je samo zato izpoved takšne priče neverodostojna oziroma pristranska. Tožnica pa ni navedla drugih okoliščin, ki bi zbujale utemeljen dvom v njihovo verodostojnost.
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Tožnica je bila s tem dokaznim predlogom prekludirana, ker ga je podala po prvem naroku za glavno obravnavo, potem ko je sodišče že izvedlo dokaz z zaslišanjem predlaganih prič.
Za izvajanje dokazov po uradni dolžnosti namreč niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 34. člena ZDSS-1, saj ni šlo za primer, ko sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ni moglo ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev.
ZObr člen 88, 88/3, 88/3-1, 88/6, 94/1, 94/1-1, 99a.
poklicni vojak - zdravstvena sposobnost za delo - sklep o prenehanju delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - zakonitost odpovedi - opravljanje vojaške službe - slovenska vojska
Odstop zadeve ZPIZ ni postopkovna niti vsebinska predpostavka za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr.
Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr, je ugotovitev, da delavec ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev za poklicno delo na obrambnem področju, kar se v primeru pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske ugotavlja na podlagi ocene petčlanske zdravstvene komisije, ki jo imenuje minister za obrambo.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 98. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Sprememba načina opravljanja dela in organizacije dela je bila v tem, da je pred spremembo zbiranje in obdelava podatkov ter izdelava poročil predstavljalo pretežni del opravil zaposlenih v kontrolingu, po spremembi organizacije in tehnologije dela pa je njihovo delo nadomestilo avtomatsko generiranje podatkov na podlagi avtomatiziranja procesov in avtomatizacije obdelave podatkov (tako imenovani Business Inteligence), preostale naloge zaposlenih v kontrolingu pa so bile razporejene na ostale zaposlene, strateški del nalog pa na menedžment. Navedeno predstavlja tako tehnološki kot organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi ne le glede tožnice, temveč vseh treh delavk v organizacijski enoti kontrolinga.
S tem, ko sta stranki v pogodbo zapisali, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki "vse stroške, ki so nastali v zvezi z izobraževanjem", med te stroške pa brez vsakega dvoma sodi tudi nadomestilo plače za dneve, ko tožena stranka ni bila na delu, je bilo zahtevi iz Kolektivne pogodbe delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije zadoščeno.
Strošek tožeče stranke, ki je toženi stranki za čas njene odsotnosti izplačala neto nadomestilo plače ter odvedla zanjo davke in prispevke, predstavlja bruto znesek izplačanega nadomestila, in sicer za vse ure odsotnosti z dela zaradi izobraževanja.
V času, ko je tožena stranka koristila pravico do odsotnosti, ni delala in tožeča stranka nanjo ni mogla računati. Stališče sodišč nižje stopnje, da tožena stranka nadomestila plače ni dolžna vrniti, ker je vse delo kljub odsotnosti opravila, je napačno.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 91, 200. ZPP člen 184. OZ člen 59. ZVis člen 1, 2, 6, 27. - člen 91, 96. URS člen 58.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba tožbenega zahtevka - razveza pogodbe o zaposlitvi
Po tretjem odstavku 91. člena ZDR-1 se v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem. Zahtevek za razvezo nove pogodbe o zaposlitvi je zato vsebovan že v prvotno postavljenem zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (s ponudbo nove) in za priznanje vseh pravic od nezakonite odpovedi dalje po prejšnji pogodbi o zaposlitvi.
Tajništvo članice je organizacijska oblika, ki jo je tožena stranka v skladu z zakonom predvidela ne le v aktu o organizaciji delovnih mest in sistemizaciji (v tem primeru je sodna praksa res zavzela stališče, da za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni treba formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji), pač pa tudi s Pravili o notranji organiziranosti članice, Pravili članice univerze, Statutom univerze in zakonom. Na tej pravni podlagi je bilo tajništvo FM tudi dejansko organizirano. Zato tožena stranka nalog, ki so se izvajale v tajništvu, ni zakonito prenesla na druge izvajalce.
OZ člen 243, 243/1, 333, 333/1, 333/3, 619, 648. ZOR člen 266, 266/1, 358, 358/1,358/3, 600, 629. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - odpoved pogodbenega razmerja - trajno pogodbeno razmerje - odpoved pogodbe pred potekom časa - izgubljeni dobiček - poslovna odškodninska odgovornost - pravica do povrnitve škode - višina odškodnine - predvidljiv obseg škode
Prenehanje trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je dispozicija strank takšnega razmerja, do prenehanja pa pride, ko ena od strank izjavi voljo, da želi doseči prenehanje (prvi odstavek 358. člena ZOR). Ta možnost stranke ima naravo oblikovalne pravice, druga stranka pa lahko odpoved razmerja le sprejme, ne more pa preprečiti njenih učinkov.
Prvi odstavek 266. člena ZOR pravico do odškodnine v primeru poslovne odškodninske odgovornosti omejuje na tisti obseg škode, ki je bil za drugo stranko ob sklenitvi pogodbe predvidljiv. Med dejstva oziroma okoliščine, za katere se šteje, da so bila pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe znana oziroma ji niso mogla ostati neznana pa spadajo vse okoliščine, ki jih ji je ta ob sklepanju pogodbe razkrila in tvorijo skupni namen pogodbenikov.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - dokazovanje z izvedencem - pregled dokumentacije - odločanje na podlagi dokumentacije v spisu - dokazna podlaga v spisu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - načelo neposrednosti
Revident graja postopanje prvostopenjskega sodišča, ker je bilo izvedenki naloženo, da pregleda računovodsko in drugo dokumentacijo pri toženi stranki ali pri njej odvisnih družbah, dokumentacija, ki naj bi jo pregledovala, pa ni del sodnega spisa. S tem naj bi bilo prekršeno načelo kontradiktornosti in načelo neposrednosti. Vendar ne drži, da bi smel izvedenec pregledovati le dokumentacijo, ki je del sodnega spisa. V številnih primerih to sploh ni mogoče (npr. pri izvedenstvu na področju medicine, gradbeništva, telekomunikacij ipd.). Po določbi prvega odstavka 252. člena ZPP vodi sodišče dokazovanje z izvedencem tako, da izvedencu označi predmet, ki naj ga pregleda. V naslednjem odstavku je določeno, da se lahko izvedencu dovoli pregled spisa. Če bi moral biti predmet, ki naj ga izvedenec pregleda, v spisu, bi bila opisana zakonska ureditev odveč. Revidentu zato ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da bi bilo treba računovodsko dokumentacijo hčerinskih družb tožene stranke vložiti v spis in bi jo šele tedaj izvedenka lahko pregledala.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - stečaj glavnega izvajalca - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preskakovanje pravnih sredstev - konkretizacija pritožbenih navedb
Ker tožena stranka v pritožbenem postopku zatrjevane kršitve njene pravice do izjavljanja po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni dovolj pojasnila in opredelila, se na to kršitev tudi ne more sklicevati v revizijskem postopku. Revizijski očitek namreč v takšnem primeru pomeni nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.
S tem, ko se izpolnijo pogoji po 631. členu OZ, pridobi podizvajalec ex lege neposredni zahtevek do naročnika, s čimer na drugi strani nastane nova (solidarna) obveznost naročnika za plačilo (iste) terjatve, za katero odgovarja že glavni izvajalec. Ker pravne posledice začetka stečajnega postopka zadanejo samo terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, neposredni zahtevek podizvajalca, ki ga je pridobil zoper naročnika, v takšnem primeru zato ne preneha.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 113.137,80 (52.491,32 + 60.646,48) EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker revizija tudi ni bila dopuščena, gre za nedovoljeno revizijo.
bančna garancija na prvi poziv - pogoji za izplačilo - predložitev dokumentov - načelo strogosti in formalnosti - zavrnitev izplačila
Tožena stranka je bila kot banka in garant upravičena in zavezana opraviti formalni preizkus, ali so se predloženi dokumenti tožeče stranke skladali s tistimi, ki so bili navedeni v bančni garanciji. Pri tem ne gre za preverjanje resničnosti vsebine izjav v predloženih listinah in dokumentih, pač pa za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se toženi stranki (banki) predložene izjave, dokumenti in listine po obliki in vsebini skladajo z garancijskimi pogoji.1 Skladno z načelom strogosti in formalnosti je za izplačilo garantiranega zneska ključno, da predložene listine in dokumenti v celoti ustrezajo zahtevam/pogojem v bančni garanciji.
OZ člen 1012, 1025. ZPP člen 205, 205-3, 207, 207/2.
poroštvo - solidarno poroštvo - zapadlost kreditne/poroštvene obveznosti - kršitev notifikacijske dolžnosti - poziv upnika na plačilo - pogoji za prekinitev postopka
V primeru solidarnega poroštva ima upnik pravico do sodnega uveljavljanja terjatve zoper dolžnika in (ali) poroka takrat, ko neuspešno poteče čas, v katerem mora dolžnik izpolniti svojo terjatev (zapadlost). Zapadlost obveznosti glavnega dolžnika, kot je bila določena ob sklenitvi poroštvene pogodbe, torej pogojuje tudi zapadlost poroštvene obveznosti, zato tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem, da bi jo morala za utemeljenost tožbenega zahtevka tožeča stranka posebej in izrecno pozvati k plačilu.