Z navedbo, da plačilni nalog toženi stranki ni bil pravilno vročen, saj je bil vročen pooblaščencu in ne stranki po pravilih o osebnem vročanju, revizija smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 142. člena ZPP. Res je sicer, da se v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP nalog za plačilo sodne takse vroča osebno stranki. Vendar pa vročitev pooblaščencu ne pomeni, da je bila vročitev opravljena v nasprotju z zakonom. Prvi odstavek 137. člena ZPP izrecno določa, da kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00005437
ZPP člen 213, 245, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - kontrolno izvedenstvo - kršitev pravice do izjave v postopku
Stališče, da drugačna izpovedba tožnikove žene ne bi mogla privesti do drugačne dokazne ocene, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, kar ni dopustno in dejansko pomeni kršitev tožnikove pravice do obravnavanja pred sodiščem. S takšnim stališčem se sodišče vnaprej, še preden je dokaz sploh izvedlo, opredeljuje, da izpovedba predlagane priče ne more imeti takšne teže, kot ostali dokazi. Takšno tehtanje prepričljivosti dokaznega sredstva je možno šele potem, ko se dokaz dejansko izvede.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00005458
ZSPJS člen 3, 3a. OZ člen 87.
vrnitev preveč izplačane plače - dopuščena revizija - javni uslužbenec
Določitev takšne previsoke plače je prav gotovo nezakonita, vendar posledica takšne nezakonitosti ni ničnost sporne določbe pogodbe o zaposlitvi. Posledica nezakonito določene plače je, da se takšnemu javnemu uslužbencu plača za naprej s pogodbo o zaposlitvi določi v skladu z zakonom, podzakonskimi akti in kolektivno pogodbo oziroma se mu za naprej plača izplačuje neposredno na podlagi teh aktov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - razrešitev direktorja - javni uslužbenec - odpovedni rok - zagovor pred odpovedjo
V skladu z drugo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi med drugim tudi neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktorja tožene stranke. Ker ga je Vlada Republike Slovenije razrešila s te funkcije (glede te razrešitve pa je bilo v upravnem sporu pravnomočno ugotovljeno, da je zakonita) posledično ni izpolnjeval več pogojev za opravljanje dela direktorja in mu je tožena stranka zato zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ZSV člen 100, 100/1, 100/4. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 6, 6/1-2, 6/1-3, 29.
institucionalno varstvo - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Tožnik je s tem, ko je toženko obvestil, da naj bi bila upravičenka lastnica stanovanja in naj se išče rešitev v tej smeri, vstopil v postopek, kar pomeni, da v upravnem postopku ni bil neaktiven. Kljub sporočilu tožnika o lastništvu nepremičnine zavezanke, toženka dejstev v tej smeri ni ugotavljala, čeprav je po vrstnem redu plačil za storitev institucionalnega varstva upravičenec na prvem mestu za plačilo storitve. Zato v okoliščinah tega primera samo zato, ker tožnik ni podal vloge za oprostitev plačila (ki mu je v prvi vrsti nasprotoval, pa toženka ni ugotovila, ali utemeljeno) ni bilo podlage za odločbo, da je tožnik dolžan v celoti plačati storitev institucionalnega varstva za upravičenko.
volitve predsednika republike - podpisi volivcev - izpolnitev obrazca
Predlog pritožnikove kandidature za predsednika republike je bil podprt s 57 podpisi podpore na obrazcu P-1, zato je odločitev DVK, da na podlagi 56. člena ZVDZ zavrne predlog kandidature pritožnika, ker ni bil podprt z zakonsko zahtevanimi 5000 podpisi, pravilna in zakonita.
Pritožnik ni izkazal, da bi zatrjevana pravna nejasnost glede izpolnjevanja obrazcov podpore, objektivno ovirala nestrankarske kandidate pri zbiranju potrebnega števila obrazcev podpore. Način izražanja podpore volivca kandidatu je namreč enaka tako pri kandidatih, ki jih podpira stranka, kot pri kandidatih, ki nastopajo brez strankarske podpore, saj zakon med njimi glede načina dajanja podpore ne razlikuje. Zakon namreč prepušča posameznemu volivcu odločitev, kdaj bo volivec v obrazec podpore navedel, komu daje podporo in ali bo to storil celo samo s konkludentnim dejanjem (izročitev overjenega obrazca predlagatelju kandidature).
Zakonska zahteva po različnem številu zbranih podpisov podpore za strankarske in nestrankarske kandidate (za predsednika republike) in s tem različna teža podpisov, ki jih dajo v podporo poslanci in volivci, tudi po stališču Ustavnega sodišča ne pomen nedopustne diskriminacije med temi osebami, ker je ta razlika stvarno utemeljena z različnim položajem posameznih subjektov v političnem sistemu.
ZPP člen 11, 109. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke - izrek denarne kazni - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - pravica do svobode izražanja
Vrhovno sodišče je v tej zadevi tehtalo med pritožničino pravico do svobode izražanja na eni strani in varovanjem avtoritete in nepristranskosti sodstva na drugi strani (drugi odstavek 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin). Ob tem se je Vrhovno sodišče vprašalo, kdo kritizira, koga kritizira, kaj kritizira in kje kritizira. V tu obravnavani zadevi stranka, ki je izgubila sodni spor, v svoji vlogi, ki je namenjena zelo ozkemu krogu bralcev, kritizira sodstvo kot celoto zaradi preteklih pojavov v sodstvu, pri čemer je vsebinsko problematična samo besedna zveza "goljufivi sodniki". Če navedenemu prištejemo še dejstvo, da se pritožnica odmika od spornih izrazov, ko pravi, da se z vsebino ne strinja in da ima sama spoštljiv odnos do sodišča, Vrhovno sodišče ocenjuje, da je v konkretnem primeru treba dati prednost pravici do svobode izražanja.