Ob izkazani obtoženčevi izraziti ponovitveni nevarnosti in tudi begosumnosti, se tudi po sodbi sodišča druge stopnje izkaže pripor kot edini v poštev prihajajoč ukrep za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti in tudi za preprečitev ponovitvene nevarnosti in da drugi milejši ukrepi, tudi hišni pripor, katerega se pritožnik dotakne na povsem načelni ravni, ne pridejo v poštev.
ZPP člen 180, 180/3, 184, 184/3, 236a, 236a/6, 286, 286a. ZDR-1 člen 156, 156/1. ZObr člen 97f, 97f/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Četudi sodišče prve stopnje ni posebej opredelilo, koliko ur dela je zahtevala posamezna naloga, to ne pomeni, da izpodbijana sodba nima razlogov o bistvenih dejstvih.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Formalna razporeditev tožnika v hitre odzivne sile ni poseg v pravico do tedenskega počitka, saj to pomeni, da bi se moral tožnik, če bi bilo to treba, aktivirati. Tožnik ni znal pojasniti, kdaj so bili dejansko aktivirani za hitro posredovanje, da bi bile te sile aktivirane, pa se med zaslišanjem ni spomnila niti priča. Tako je pravilen zaključek sodišča, da tožnik ni dokazal, da je bil v okviru hitroodzivnih sil aktiviran in s tem opravljal delo.
Sama dosegljivost na telefon na dela prost dan ne pomeni, da je bil tožniku, če ni bil klican in ni opravljal nobenih nalog, iz tega razloga kršen tedenski počitek.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 46, 97f, 98c. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3. ZSPJS člen 3, 3/1.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - dodatek za nevarne naloge - vojak - misija - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Toženka v pritožbi utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je tožnik upravičen do odškodnine za ves dan tedenskega počitka, če ni 24 ur neprekinjeno prost vseh delovnih obveznosti. Glede na novejšo sodno prakso je pripadnik Slovenske vojske na mednarodni misiji upravičen do plačila za ure več opravljenega dela v času, ko bi moral biti zaradi izrabe dneva tedenskega počitka po evidencah prost (premoženjska škoda).
ZObr člen 97e, 97e/2. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. KPJS člen 46. ZDR-1 člen 1, 142, 142/2, 154. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-1. ZJU člen 5, 5/2. ZODPol člen 71.
stalna pripravljenost - uporaba direktive - delovni čas - nacionalna zakonodaja
Le v primeru, če mora delavec v času pripravljenosti za delo dejansko delati, se te ure dejanskega dela vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Navedena določba ni skladna z določbo Direktive v primeru, če gre za pripravljenost na delo na določenem kraju, kjer je delavec na razpolago delodajalcu. Glede na navedeno, torej vprašanje delovnega časa v času pripravljenosti za delo na določenem kraju, ni le vprašanje Direktive, temveč tudi vprašanje naše zakonodaje. Iz določb ZDR-1 ne izhaja, da pripravljenost na določenem kraju ne predstavlja delovnega časa, saj je mogoče določbo drugega odstavka 142. člena razumeti tako, da tudi pripravljenost na določenem kraju, kjer je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti, kar v konkretnem primeru pomeni, da je takoj na voljo za opravljanje nalog, predstavlja efektivni delovni čas. V direktnem nasprotju s to določbo in določbo Direktive pa je določba drugega odstavka 97.e člena ZObr, ki izrecno določa, da se pripravljenost za delo ne všteva v delovni čas, v kolikor se nanaša na pripravljenost na določenem kraju. Pri tem je bistveno, da Direktiva o določenih vidikih organizacije delovnega časa predstavlja zaščito delavcev in je prvenstveno namenjena zagotavljanju zadostnega počitka delavcem in ne obsega določanja plačila za delovni čas. Torej, tudi če je določena organizacija opravljanja nujnih, neodložljivih nalog izvzeta iz Direktive in s tem zaščite delavcev v smislu zagotavljanja zadostnih počitkov, še ne pomeni, da opravljanje takega dela ni vrednoteno v višini 100 % urne postavke delavca.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 60, 60/4, 299, 299/2, 299/3. ZPP člen 154.
ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - povračilo stroškov postopka - obveznost predložitve listinskih dokazov
Pravilo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP o povračilu stroškov pravdnega postopka je izjema od splošnega načela povračila stroškov glede na uspeh po 154. členu ZPP. Njegov namen je sankcioniranje upnika, ki je zaradi nepopolne prijave terjatve ali izločitvene pravice (manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov) povzročil, da se upravitelj o njej ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga prerekal. Ker gre za izjemo od splošnega pravila iz 154. člena ZPP, jo je treba tolmačiti ozko. Uporabljiva je le v zgoraj navedenem primeru, ne pa tudi v primeru, če je bila izločitvena pravica prerekana tudi iz drugih razlogov.
Prav za tak primer izključitve izjeme iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP v obravnavanem primeru gre, saj je tožena stranka tožnikovo prijavo izločitvene pravice prerekala tudi zato, ker pri predmetni nepremičnini še ni vpisana kot zemljiškoknjižni lastnik. S tem pa je izpodbijala prijavljeno izločitveno pravico tudi iz razloga, ker ni izpolnjen pogoj za njen obstoj iz 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP (pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ali na drugi izviren način na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan stečajni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini). Tako se pokaže, da je tožena stranka prijavljeno izločitveno pravico prerekala tudi iz drugih razlogov (v zemljiško knjigo nevpisane njene lastninske pravice na sporni nepremičnini). Iz doslej razloženega zato izhaja, da bi tožena stranka prijavljeno izločitveno pravico prerekala tudi, če bi tožeča stranka predložila listine, za katere ji tožeča stranka očita, da jih ni predložila.
OZ-UPB1 člen 239, 619, 648. ZVPot člen 43, 43c, 43c/3.
varstvo potrošnikov - pogodba sklenjena na daljavo - spor majhne vrednosti
Iz zgoraj povzete vsebine pritožbe izhaja, da toženec izpodbija zgolj ugotovljeno dejstvo, da je pri tožniku naročil storitev izvedbe tečaja za dve osebi. Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja ni dovoljeno, je pritožba v gornjem delu neutemeljena.
zavrženje tožbe kot prepozne - praznik - naslov za vročanje - naslov v tujini
Na pravilnost zavrženja tožbe skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP ne more vplivati tožničina navedba, da je bil v Republiki Avstriji, kjer prejema pošto, 8. 6. 2023 praznik, zaradi česar pošiljke tega dne ni mogla odposlati po pošti. Na tek rokov pred sodiščem v Republiki Sloveniji ne more vplivati tek rokov v Republiki Avstriji, kamor tožnica prejema pošto. Določbe, ki opredeljujejo tek rokov, so del javnega (pravnega) reda v Sloveniji. Kot dela prost dan v smislu nacionalne zakonodaje je to edino dan, ko se na območju države Republike Slovenije po zakonu ne dela.
V sodno izvedenskem mnenju je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive podlage za zaključek, da pri tožniku ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju zaradi dveh poškodb izven dela ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 1., niti 2. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. ZPP člen 249.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - razveljavitev sklepa
Izvedenec ni upravičen do dodatne nagrade za dopolnilno pisno izvedensko mnenje niti do ostalih stroškov, če so v njem le odgovori na vprašanja, ki bi morali biti podani v izvedenskem mnenju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00070757
ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2-8, 339/2-14, 365, 365-3. ZIZ člen 15, 239.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - verjetnost terjatve - praktična konkordanca - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - poročanje o kaznivem dejanju - kršitev pravice do obravnavanja
Za odločitev o dopustnosti objave ob postavljenih trditvah in stališčih ter glede na gornjo sodno prakso tako ne zadostuje zgolj sklepanje, (i) da objava objektivno ni žaljiva, (i) da ne vsebuje neresničnih dejstev oziroma dejstev, za katere bi medij ob dolžni skrbnosti moral vedeti, da niso neresnična, (iii) in da črpanje in poraba evropskih sredstev ne spada v področje pravice do zasebnosti, zaradi česar tožnici ne moreta izbirati, na kakšen način se ju lahko omenja v javnosti.
ugovor po izteku roka - izvršba na podlagi verodostojne listine - delno plačilo - dokazovanje plačila
Dolžnik za pritožbeno navedbo o (dejanskem) plačilu 16. 5. 2023 v znesku 259,97 EUR ne predloži dokaza. Edini dokaz, ki ga je priložil ugovoru po izteku roka, je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, da nepotrjen UPN ne izkazuje izvedenega plačila.
ureditev razmerij med solastniki - redno upravljanje
Posel vgradnje merilnikov ali odštevalnih števcev, ki omogočajo posredno določanje deležev za porabljeno toplo in hladno vodo v posamezni obračunski enoti, je posel rednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
Na izvršilni naslov je sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku v celoti vezano, zato ne more presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu.
ZZVZZ-M člen 44a, 44b, 44c, 44c/1, 44c/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 179, 196.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - napotnica
Zavarovanec bi lahko pravico do povračila stroškov zobnoprotetičnih zdravstvenih storitev v tujini uspešno uveljavil le, če bi poskrbel za izpolnitev zakonsko predpisanih pogojev. Torej pridobil napotnico izbranega zobozdravnika ali osebnega zdravnika za izvedbo zdravstvene storitve v tujini. Ker ni postopal v skladu z zakonom, nepoznavanje prava pa ne upravičuje, njegova pritožba ne more biti uspešna.
SPZ člen 142, 142/2, 154, 154/3, 154/2-5. OZ člen 365, 369, 369/4, 1034, 1034/2.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - zastavitelj - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - ugasla pravica - hipoteka - zastaranje zamudnih obresti - stečaj dolžnika - pretrganje zastaranja
Celotne dikcije zapisa v zemljiški knjigi, ki se sklicuje na neposredno izvršljiv notarski zapis po 142. členu SPZ in vsebuje zaznambo izvršljivosti terjatve, ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za zaznambo neposredno izvršljivega notarskega zapisa po 142. členu SPZ.
Ugasnitev hipoteke zaradi poteka časa po 5. alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje le pravico zahtevati izbris, formalno pa hipoteka do trenutka izbrisa še vedno obstaja in veže, da je sodišče vezano na hipoteko ter da v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta pridržana zemljiškoknjižnemu oziroma pravdnemu sodišču.
Izhajati je potrebno iz analogne uporabe določbe 1034. člena OZ, da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku (tu: zastavitelju), če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. S tem je namreč tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva in tudi zastave za tuj dolg, ki utrjujeta obveznost in povečujeta upnikovo varnost in ga varujeta pred tveganji, če dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti. Analogno uporabo drugega odstavka 1034. člena OZ o poroštvu za zastavo potrjuje argumentacija, da je v več (poroštvu) zajeto tudi manj (zastava).
Zavrnilna (neprava) zamudna sodba je mogoča le v primerih t. i. prave (vsebinske) nesklepčnosti, torej takrat, ko iz jasnega opisa življenjskega primera ne izhaja zahtevana pravna posledica, temveč neka druga, ali pa iz opisa ne izhaja nobena pravna posledica oziroma se ne nanaša na toženca. Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da je življenjski primer popolno in jasno opisan ter se nanaša izključno na pravnoposlovni (izvedeni, derivativni) pridobitni način, ki daje podlago za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in ne za ugotovitev obstoja služnosti.
Ker tožnikova mati ni izkazala, da je s pravnomočnim sklepom postavljena za skrbnika svojemu sinu, to pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.
pravica do izjave - seznanitev z izvedenskim mnenjem
Pritožba prvostopnemu sodišču utemeljeno očita absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi kršitev pravice do izjave v zvezi s psihološkim mnenjem na katerega je prvostopno sodišče oprlo svoj dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu kot podlagi za odločitev, da se mld. otroku postavi zagovornik s seznama zagovornikov pri Varuhu človekovih pravic; torej o posledičnem obstoju koristi za mld. A. A. in o tem, da slednjih ni moč zagotoviti na drug primeren način.