ZDR-1 člen 31, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 137, 196, 196/1. URS člen 52, 52/1. ZPIZ-2 člen 81, 81/2, 82, 82/1, 82/2, 183, 429. ZPIZ-1 člen 101, 101/3, 101/4, 101/5. ZVZD-1 člen 17, 17/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - neupravičen izostanek z dela - invalid III. kategorije invalidnosti - neustrezno delovno mesto - obvestilo o odsotnosti - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu-invalidu drugega ustreznega dela, delavec ni neupravičeno odsoten z dela. Res je sicer, da delodajalec ni dolžan posebej pozivati delavca, da se po zaključku bolniškega staleža vrne na delo. To je nedvomno obveznost delavca. Vendar mora biti delavcu-invalidu zagotovljena vrnitev na zanj ustrezno delovno mesto. Če mu ni, tudi po zaključku bolniškega staleža njegova odsotnost z dela ni neupravičena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071000
ZNPosr člen 3, 6. OZ člen 165, 179, 243, 243/1, 299, 299/2, 850, 965, 965/1.
nepremičninsko posredovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje poklicne odgovornosti - obvezno zavarovanje - vrsta škode - splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti - izključitev zavarovalnega jamstva - nepremoženjska škoda - pogodbena odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - plazenje tal - strah - provizija za nepremičninsko posredovanje - izguba pravice do plačila provizije - premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi zaupanja - stroški kredita - povračilo stroškov najema kredita - predvidljivost škode - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - datum vložitve tožbe
ZNPosr ne omejuje vrste škod, za katere mora biti sklenjeno zavarovanje, nasprotno, določa obveznost zavarovanja odgovornosti za vsakršno škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije. 17. točka prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev, ki izključuje odgovornost zavarovalnice za nepremoženjsko škodo, nasprotuje namenu zakonsko predpisanega obveznega zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju RS (6. člen ZNPosr), zato je ni mogoče upoštevati.
Trditve druge toženke, da pri pogodbeni odškodninski odgovornosti nepremoženjska škoda ni pričakovana škoda, niso utemeljene. Mnenja, ali je ob kršitvi pogodbe treba dopustiti zahtevke za povrnitev nepremoženjske škode, so v teoriji sicer deljena. Pritožbeno sodišče meni, da je treba takšne zahtevke dopustiti, saj je v sodobnem življenju sklepanje pogodb, katerih bistveni element je nepremoženjska škoda ali dobrina, čedalje pogostejše. V obravnavanem primeru je tožnica pogodbo o nepremičninskem posredovanju sklenila z namenom nakupa nepremičnine. Ker jo je kupila z namenom, da bo v njej živela in bo predstavljala njen dom, je bil bistveni element te pogodbe tudi nepremoženjska dobrina. Ob kršitvi pogodbe je prva tožena stranka lahko predvidela tudi nastop nepremoženjske škode (strahu) kot možno posledico kršitve pogodbe (prvi odstavek 243. člena OZ).
Ne gre pa tožnici odškodnina za sekundarni strah, za katerega je sodišče prve stopnje tožnici prav tako priznalo odškodnino. Če se je tožnica odločila še naprej bivati v takšni hiši, ki je poškodovana zaradi plazu, je s tem privolila tudi v posledice takšnega bivanja. Gotovo pa morebiten strah ob tem ne more biti strah za življenje, saj sicer tožnica v takšni hiši ne bi živela. Posledice takšne odločitve tožnice pa ni dolžan trpeti prvi toženec, saj je njegova odgovornost omejena na objektivno predvidljiv obseg škode.
ZDR-1 člen 6, 126, 126/2, 127, 127/2. ZSPJS člen 21.
del plače za delovno uspešnost - kriteriji za določitev
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da samo ne more določiti kriterijev za določitev delovne uspešnosti. Sodišče lahko ugotavlja ali je delavec upravičen do plačila dela plače iz naslova delovne uspešnosti le, kadar so glede tega določeni kriteriji in ne more samo določiti kriterijev za plačilo dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Prav tako ne drži, da bi moralo sodišče ob odsotnosti kriterijev ugoditi zahtevku v celoti, ker je na toženki dokazno breme, da je tožnik upravičen do nižjega zneska.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072335
ZPP člen 286, 286/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 45, 45/1, 179. ZVZD-1 člen 39, 39/1. OZ člen 395, 395/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - dejanski delodajalec - pravočasne navedbe - kršitev pravice do izjave - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - delo v tujini - skupno delovišče - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Okoliščina, da za škodo, ki jo je utrpel delavec, odgovarja "dejanski" delodajalec, sama po sebi ne izključuje odgovornosti "formalnega" delodajalca.
Dejstvo, da toženka ni odrejala in organizirala dela na delovišču, kjer je tožnik opravljal delo, niti ga ni nadzirala, ne izključuje njenega protipravnega ravnanja in posledično odgovornosti za nastalo škodo. Če toženka, ki ji je naložena tako zakonska kot tudi pogodbena obveznost zagotavljanja varnih in zdravih delovnih pogojev, teh ni zagotavljala, je kršila tako prvi odstavek 45. člena ZDR-1 kot tudi pogodbo o zaposlitvi. Takšno ravnanje je nedvomno protipravno oziroma nedopustno. Če je tožniku nastala škoda zato, ker na gradbišču ni bilo poskrbljeno za varno delo, je škoda nedvomno v vzročni zvezi z delodajalčevo kršitvijo zakonske obveznosti in obenem pogodbene obveznosti zagotavljanja varnih delovnih razmer. To, da toženka svoje zakonske in pogodbene obveznosti ni izvrševala, ker je bila organizacija dela, nadzor nad delom in pogoji za varno opravljanje dela v domeni tuje družbe, za odločitev ni pravno pomembno. Niti ni pravno pomembno, da toženka ni sklenila pisnega sporazuma o skupnih varnostnih ukrepih za delovišče v tujini in da ni določila delavca za zagotavljanje varnosti lastnih delavcev.
Sporazum o skupnih varnostnih ukrepih, s katerim delavec morebiti niti ni seznanjen, delodajalca ne more razbremeniti zakonske obveznosti zagotavljanja varnih delovnih razmer, lahko pa predstavlja podlago za morebitne regresne zahtevke med sklenitelji sporazuma v primeru nastanka škodnih primerov.
ZPP člen 11, 11/1, 213, 287, 287/2, 302, 302/3. ZDR-1 člen 7, 34, 87, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 174, 174/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - obrazložitev odpovedi - pravočasnost odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga
Seznanjenost z ravnanjem delavca ne pomeni tudi ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožnik tudi izven akademskega okolja ni nehal biti profesor, B. B. pa ne študentka, je neutemeljeno pritožbeno navajanje, da lahko do kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja pride zgolj na delovnem mestu in v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi.
Namen kaznivega dejanja po 174. členu KZ-1 je zaščita pred spolnimi dejanji oseb, ki so v nadrejenem odnosu, in prepoveduje ravnanje storilcev, ki ga oškodovanci doživljajo kot poseg v svojo spolno nedotakljivost. Med takšna ravnanja nedvomno spada tudi dotikanje intimnih telesnih predelov. Motiv storilca pri izvršitvi kaznivega dejanja za obstoj le-tega ni ključen in bi bilo kaznivo dejanje podano tudi v primeru, če ne bi ravnal z namenom zadovoljitve spolnega nagona. Glede na to, da opis očitanega kaznivega dejanja oziroma njegov zakonski znak drugo spolno dejanje ne izhaja z vidika storilca, temveč z zornega kota žrtve, je za presojo bistveno, da so morale v obravnavanem primeru študentke storiti ali trpeti nekaj spolnega (spolno dejanje), kar je pomenilo poseg v njihovo spolno integriteto oziroma samoodločbo.
ZFPPIPP člen 128, 128/2, 400, 400/5, 405. ZPP člen 339, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - pritožba zoper sklep - najdaljša možna preizkusna doba - nadomestni sklep - pravica do odgovora na pritožbo - vročanje vloge v odgovor - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkusna doba - dolžina preizkusne dobe - poprava očitne pisne pomote
Pritožnica utemeljeno opozarja na kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Kot izhaja iz dokumentacije v spisu, je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo zgolj na podlagi dolžnikove pritožbe in se pri tem oprlo na dolžnikove trditve v pritožbi, ne da bi jo vročalo v odgovor upnici, ki je vlagateljica ugovora proti odpustu obveznosti. Skladno z določbami 405. člena ZFPPIPP bi namreč morala biti vlagateljici ugovora tekom postopka o ugovoru zoper odpust obveznosti vsa pisanja vročena osebno. Ker ji pritožba ni bila vročena (oziroma ji je bila vročena šele po izdaji izpodbijanega sklepa, kar pa ne more sanirati kršitve), je bila pritožnici kršena pravica do izjave v postopku, saj se o pritožbi ni mogla izreči pred izdajo izpodbijanega sklepa.
motenje posesti - motenje soposesti - dostop do nepremičnine - restitucijski zahtevek - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - opis motilnega ravnanja - postavitev zapornice kot motilno dejanje - izvrševanje soposesti - kontinuirano izvrševanje posesti - obseg sodnega varstva posesti - zadnje stanje posesti - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo in njegove meje - sodba presenečenja - presenetljiva pravna podlaga - vsebina izreka sklepa v sporu zaradi motenja posesti - sprememba prvostopenjske odločitve
V obravnavanem primeru je tožeča stranka postavila restitucijski in prepovedni zahtevek. V restitucijskem zahtevku je določno zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da bodo tožniki lahko na enak način kot pred motenjem posesti prosto dostopali preko nepremičnin toženih strank do svoje nepremičnine. Ugotovitev in opredelitev dejanskega načina motenja posesti v restitucijskem delu tožbenega predloga (dvig zapornice) je bila nepotrebna. Ob ugotovitvah, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zahtevano posestno varstvo, pa zgolj zato ni mogoče v celoti zavrniti tožbenega zahtevka.
Dolžnost toženk je, da vzpostavita takšno posestno stanje, ki bo tožnikom ponovno omogočalo zatrjevani in ugotovljeni način izvrševanja soposesti: torej prosto dostopanje z vozili po nepremičnini toženih strank do dvorišča tožečih strank. Način, na kakršnega bosta zagotovili prosto dostopanje tožnikom, pa je v domeni toženih strank, pri čemer dejstva o tem ne sodijo v izrek sodne odločbe.
uporabnina za nepremičnino - uporabnina in uporaba solastne stvari - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - višina uporabnine - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - neprerekana dejstva
V tej pravdi, ko gre za vprašanje uporabnine, v nobenem primeru ni več mogoče uveljavljati razlogov, ki bi jih stranka lahko uveljavljala v izvršilni zadevi, v kateri je tožnica pridobila solastninsko pravico na nepremičnini.
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnici uporabo preprečuje toženka kot solastnica (in njen mož), je tožbeni zahtevek za uporabnino utemeljen.
ZDR-1 člen 75, 94, 94/3, 94/5, 108, 108/1, 108/3. ZGD-1 člen 580, 580/4, 580/6, 591, 591/3. ZPP člen 279č. URS člen 14.
dolžina odpovednega roka - odmera odpravnine - delo pri pravnih prednikih delodajalca - pripojitev
Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in zakonske podlage je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je toženka pravni naslednik družbe D. d. o. o., kot tudi družb F. d. o. o. in E. d. o. o., in da je zato pri določitvi oziroma odmeri tožničinega odpovednega roka ter odpravnine dolžna upoštevati tudi njeno delovno dobo, doseženo pri vseh teh družbah. S pripojitvijo prevzete družbe D. d. o. o. je namreč na toženko kot prevzemno družbo prešlo vse premoženje prevzete družbe in je kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila družba D. d. o. o.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00071068
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365/1.
začasna odredba o stikih - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes za pritožbo
Glede na to, da je sodišče druge stopnje prejelo pritožbo v obravnavo šele 6. 10. 2023, predlagatelj tudi v primeru, če bi sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo, od odločitve o pritožbi ne bi imel nobene koristi, ker je obdobje od 10. do 20. 8. 2023 že zdavnaj minilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00070693
ZPP člen 319, 319/2. ZST-1 člen 12.
oprostitev plačila sodnih taks - ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ne bis in idem - spremenjene okoliščine - nova dejstva - dohodkovni in premoženjski cenzus - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Stališče sodišča, da je tudi v postopku odločanja o taksnih olajšavah treba upoštevati načelo ne bis in idem, je sicer pravilno, vendar pa dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je v svojem ponovnem predlogu za taksno oprostitev uveljavljal novo, spremenjeno okoliščino glede na prejšnji predlog, to je blokiran račun. Pravilno dolžnik tudi opozarja, da se je v času od odločanja o prvem predlogu do vložitve novega predloga spremenil premoženjski cenzus, ki ga sodišče v okviru materialnega prava upošteva pri taksnih olajšavah. Podane so torej spremenjene okoliščine, zaradi katerih sodišče predloga za taksno oprostitev ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo dolžnika pozvati k njegovi dopolnitvi s podatki in izjavami iz 12. člena ZST-1.
gospodarski spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - substanciranje dokaznega predloga - zaslišanje stranke - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
Tožena stranka dokaznega predloga za zaslišanje zakonitega zastopnika ni substancirala. Ni namreč pojasnila, o čem naj bi ta izpovedoval. Navedla ni niti tega, da bi izpovedal glede vseh navedb tožene stranke, kot to zatrjuje v pritožbi, temveč ga je zgolj navedla med (ostalimi) dokaznimi predlogi v prvi pripravljalni vlogi. Ne drži, da tožena stranka navedenega ni bila dolžna pojasniti, ker je predlagala zaslišanje stranke in ne priče. Tudi zaslišanje stranke sodišče izvede na podlagi dokaznega predloga stranke, ki mora biti substanciran (236. člen v zvezi z 263. členom ZPP).
družinski postopek - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - vročitev sodbe otroku, ki je dopolnil 15 let - konfliktnost med starši - stopnja konflikta - navzkrižje koristi staršev in otrok
Odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika ima potrebno podlago v prvem odstavku 269. člena DZ, po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Ne gre za kolizijo interesov med starši, kot zmotno meni pritožnica, ampak za navzkrižje koristi med starši in otrokom. Kolizijski skrbnik se postavi tedaj, ko je vzbujen dvom, da starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje interese, ampak predvsem in najprej koristi otrok.
sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - zmožnost presoje realnosti - alternativnost pogojev - prenehanje zdravljenja - poslabšanje zdravstvenega stanja - ukrep prisilnega zdravljenja - dokaz s sodnim izvedencem - agresivnost
Za odreditev prisilnega zdravljenja zadošča ugotovitev obstoja le ene od alternativno naštetih oblik ogrožanja v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
OZ člen 179. ZPP člen 125a, 291, 291/2, 321, 321/2, 321/4.
povrnitev nepremoženjske škode - preklic izjave in opravičilo - objava na družbenem omrežju - Facebook - duševne bolečine zaradi žalitve dobrega imena in časti - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - ugovor pasivne legitimacije - odgovornost delodajalca - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini - izdaja in razglasitev sodbe - izvršljivost izreka sodbe
Ker se je zadnja glavna obravnava zvočno snemala, je moralo sodišče izdelati prepis zvočnega posnetka ter ga vročiti strankam, ki so imele nato rok 5 dni za ugovor glede skladnosti prepisa zvočnega posnetka z izvirnikom (primerjaj 125.a člen ZPP). Pogoji za izdajo sodbe so nastopili šele po izteku tega roka, saj je šele tedaj odpadel dvom, ali sodišče lahko opre svojo odločbo na zadevni prepis zvočnega posnetka.
Objava na družabnem omrežju, kot je Facebook, je po eni strani dostopna ožjemu krogu ljudi, kot pa objava v dnevnem tisku ali na televiziji, vendar bistveno širšemu kot v primeru, če je žalitev izrečena ustno v manjšem krogu ljudi, ali na primer s pismom, ki ga prebere le naslovnik. Upoštevati je treba tudi, da objave na družabnem omrežju dosežejo prav tiste ljudi, ki naslovnika objave poznajo in zato lahko prizadanejo čast in dobro ime enako ali še bolj (usmerjeno) kot pa na primer objava v časopisu ali reviji.
Namen pravične denarne odškodnine je pravično zadoščenje (satisfakcija) za oškodovanca in ne kaznovanje storilca (povzročitelja škode). Drugače povedano: ni važno ravnanje povzročitelja škode, temveč škoda (duševno trpljenje), ki jo je utrpel oškodovanec. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe tožnice o toženčevi vztrajnosti, odsotnosti obžalovanja itd.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071510
ZPP člen 14. OZ člen 171, 179, 393, 393/3, 406. ZD člen 132.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna satisfakcija - objektivna pogojenost višine odškodnine - neskrbno ravnanje oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - prispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - pobotni ugovor - prehod zapuščine na dediča - solidarnost se ne domneva - solidarnost na strani upnikov - delitev obveznosti in terjatev
Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost; pravdno sodišče teh dejstev ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
Po 406. členu OZ se solidarnost upnikov ne domneva; če je več upnikov, jim dolžnik odgovarja solidarno le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena. Nič od tega v obravnavanem primeru ni podano. To pa ne pomeni, da tožniki niso aktivno legitimirani. Aktivno legitimacijo so utemeljevali z dejstvom, da so dediči po pokojnem oškodovancu, česar toženec ni prerekal. Dediči v trenutku smrti vstopijo v položaj pokojnega (132. člen ZD), in sicer pod pogojem, da se ne bodo odpovedali dediščini. V spisu je sklep o dedovanju po pokojnem oškodovancu, ki potrjuje, da so tožniki zakoniti dediči po oškodovancu in dedujejo vsak do ¼ zapuščine. Torej so upravičeni vsak do 1/4 dosojene odškodnine. Višje sodišče je zato delno ugodilo pritožbi toženca in izpodbijano sodbo v obsodilnem delu spremenilo tako, da toženec tožnikom ni dolžan odškodnine plačati solidarno. Gre za deljivo obveznost toženca, ki jo mora izpolniti štirim upnikom. Če je pri deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev med njimi deli na enake dele in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve (tretji odstavek 339. člena OZ).
ZD člen 61, 61/1, 62, 63, 63/1. ZPP člen 8, 243, 337, 360, 360/1.
lastnoročna oporoka - primarni in podredni tožbeni zahtevek - neveljavna oporoka - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke - dokazovanje z izvedencem grafologom - non liquet - metodološki napotek proste dokazne ocene - nedovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Res je izvedenec v pisnem mnenju zapisal, da glede podpisa pokojnika na oporoki ni mogoče podati objektivne presoje, ampak ga je mogoče oceniti samo z non liquet ali nedoločeno, a pritožba prezre, da je sodišče prve stopnje zaključke o dejstvu, ali je podpis pod tekstom oporoke zapustnikov, ugotavljalo tudi z analizo drugih izvedenih dokazov in celotnega postopka. Edina pripomba, ki jo je imela tožnica na mnenje izvedenca, je bila, naj pojasni, ali je močan torni pritisk vedno prisoten znak pri ponarejenem podpisu. Na to vprašanje je izvedenec odgovoril, ko je bil zaslišan na naroku, in je imela tožnica možnost zastavljati mu še dodatna vprašanja glede mnenja. Nobene druge nejasnosti ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju tožnica ni uveljavljala in je poskus izpodbijanja mnenja izvedenca iz drugih razlogov skladno s 337. členom ZPP nedopustna pritožbena novota.
Psihofizično stanje A. A. je bilo tako, da je bil sposoben napisati oporoko, kar pa ne pomeni, da njegovo zdravstveno stanje ni vplivalo na oblikovanje rokopisa. Razumen je tudi zaključek sodišča o verjetnosti oporočiteljevega prikrivanja slabega počutja prisotnim.
Zakonskega določila, ki bi določal vrstni red zaslišanj v pravdnem postopku, ni, torej ga sodišče prve stopnje ni moglo kršiti.
Neizvedba dokaza lahko pomeni bodisi zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja bodisi kršitev pravice do izjave; na nobenega od teh pritožbenih razlogov sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti, zato morata biti v pritožbi izrecno in konkretizirano uveljavljana. Stranka, ki zatrjuje, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče, mora v pritožbi določno povedati, zakaj meni, da bi bilo zaslišanje te priče potrebno oziroma kaj bi ta priča vedela povedati relevantnega za zadevo. Kadar sodišče prve stopnje navede vsebinske razloge, zakaj določenega dokaza ni izvedlo, lahko to odločitev pritožba uspešno izpodbije le z vsebinsko kritiko tozadevnih razlogov izpodbijane prvostopenjske odločitve. Obravnavana pritožba tem kriterijem ne zadosti, saj le posplošeno navaja, da naj bi sodišče ne izvedlo predlaganih dokazov.
Toženec je najel kredit, od katerega je izročil (posodil) tožnici 10.000 EUR, preostali del kredita pa je očitno porabil zase; ker je tožnica za poplačilo toženčevega kredita zastavila svojo družinsko hišo, je, da bi preprečila njeno prodajo v izvršilnem postopku, imela pravni interes, da hipotekarni dolg poplača, zato je skladno z 275. členom OZ hipotekarna terjatev že po samem zakonu prešla nanjo (zakonita subrogacija).
Vsaka pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato mora stranka v pritožbi jasno in določno navesti pritožbene razloge, s katerimi izpodbija napadeno odločbo. Sklicevanje na navedbe v drugih vlogah ni upoštevno.
zapuščinski postopek - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - oseba, katere pravica je manj verjetna - obseg zapuščine - denar, ki naj bi spadal v zapuščino - dvig sredstev z računa zapustnika - obstoj pooblastila - prilastitev denarja
Za pritožnika ni sporno, da je med dediči podan spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, in da je zaradi tega treba prekiniti zapuščinski postopek in napotiti stranke na pravdo (212. člen ZD) ter da se na pravdo napoti stranko, katere pravico sodišče šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Pravilna je tudi presoja, da je manj verjetna njegova pravica.
Trditev o sodedičevi zlorabi zapustničinega pooblastila temelji na nekaj indicih, ki ob sodedičevih nasprotnih navedbah ne zadostujejo za verjetno izkazanost zaključka, da si je sodedič zapustničina sredstva prilastil.