KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072168
KZ-1 člen 186/1. ZKP člen 201/1-3, 272/2.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - obstoj utemeljenega suma - obstoj pripornih razlogov - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - nujnost in sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstaja utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje in pri tem podalo prepričljive argumente. Obdolženec je namreč na svojem domu hranil veliko količino raznovrstnih drog (308,63 gramov heroina, 36,47 gramov metamfetaminov, 63,08 gramov konoplje in 0,97 gramov kokaina) ter pripomočke za njeno prodajo (tehtnice, vrečke, aluminijevo folijo). Sodišče prve stopnje tako razumljivo ni sledilo navedbam obrambe, da je posedoval drogo le zaradi lastnih potreb in jo kupil na zalogo. Ob tem je upoštevalo tudi nezaposlenost in odvisnost obdolženca ter posest 1.000 EUR gotovine, kar vse le še potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je drogo hranil zaradi prodaje in je s tem podan utemeljen sum, da naj bi storil očitano kaznivo dejanje.
neupravičena obogatitev - vlaganje v nepremičnino - uporabnina - neupravičena uporaba stanovanja - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - vstop v pravdo - univerzalni pravni naslednik - prehod lastninske pravice - zaznamba spora - vsebina listine - zastaranje terjatve
Toženca lastninske pravice na nepremičnini nista dobila na podlagi dedovanja, marveč na pravnoposlovni podlagi, in še to vrsto let po zatrjevanih vlaganjih. Lastninska pravica tudi ni relevantna predpostavka pri presoji utemeljenosti zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve.
OZ člen 179, 964, 965. ZPP člen 7, 8, 154, 154/1, 165, 165/2, 212, 351, 353, 339, 339/2-14. ZPrCP člen 109, 109/1, 110, 110/2-4, 111, 111/12. ZCes-1 člen 2, 2/1-38.
prometna nesreča - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek zavarovalnega primera - parkirni prostor - parkirišče - splošni pogoji - splošni zavarovalni pogoji - preizkus alkoholiziranosti - domneva alkoholiziranosti - cestni promet - izmikanje preiskavi - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - obvestilo policiji o prometni nezgodi - ugotavljanje alkoholiziranosti - izmaknitev preiskavi vinjenosti - obvestitev policije o prometni nesreči - znižanje odškodnine - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - odškodnina - nekategorizirana cesta - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus)
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da v skladu z določbami splošnih pogojev ter v času prometne nesreče veljavnih določb Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o cestah škodni dogodek, ki se je zgodil na javno dostopnem parkirišču, na katerem lahko parkira kadarkoli kdorkoli, predstavlja prometno nesrečo.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno napolnilo tudi vsebino pravnega standarda izmikanja preiskavi in jo ustrezno prilagodilo okoliščinam konkretnega primera. Tožnik, ki ni poklical policije, ni z namernim ravnanjem preprečil možnosti, da bi se ugotavljala njegova alkoholiziranost in zgolj s to opustitvijo glede na okoliščine konkretnega primera domneva njegove alkoholiziranosti še ni bila vzpostavljena.
Glede na obseg pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je treba pritrditi toženkini pritožbi, da je prisojena odškodnina v višini 5.500 EUR, kar predstavlja 3,87 povprečnih neto plač ob izdaji izpodbijane sodbe, upoštevaje primere, s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih, nekoliko previsoka.
pogodba o izvajanju storitev - izdaja računa - nastanek terjatve - odgovornost lastnika nepremičnine
Obveznost plačila storitev upravljanja in obratovanja poslovnega prostora je nastala, ko so bile storitve opravljene. Izdaja računa ni pogoj za nastanek terjatve, je le zunanji izraz opravljene storitve. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve, ki pa ga je tožeča stranka v trditveni podlagi tožbe pojasnila. V pravdnem postopku, ki je sledil razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, namreč verodostojne listine izgubijo pomen, ki ga imajo v izvršilnem postopku, in so podvržene dokazni presoji kot vsi ostali dokazi.
sklep o izreku denarne kazni - kršitev začasne odredbe - onemogočanje stikov z očetom - prepričljiva dokazna ocena - namen denarne kazni - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - primerna višina denarne kazni
Mati je začasno odredbo, s katero bili urejeni stiki z očetom, zavestno kršila 5 mesecev, zato ji je sodišče naložilo, da za vsak mesec plača denarno kazen v višini 300 EUR. Višina je primerna in zasleduje namen izrekanja denarnih kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00070470
SPZ člen 11. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 60, 60/4, 299, 299/3, 309, 309/1, 310, 310/1. ZPP člen 8, 154, 154/1, 214, 285. ZTLR člen 28, 28/2, 29. ZZ člen 62, 65. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
uveljavljanje izločitvene pravice v pravdnem postopku - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - priposestvovanje - prijava terjatev v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka
Materialno pravo določa kako mora biti oblikovan tožbeni zahtevek. ZFPPIPP glede uveljavljanja izločitvene pravice v pravdi v prvem odstavku 310. člena določa, da mora izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP. Ta v primeru uveljavljanja izločitvene pravice na nepremičnini zaradi pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem ali na drug izviren način (2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP), v 2. točki določa zahtevo po ugotovitvi, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Tožnik mora torej s tožbo zahtevati ugotovitev obstoja lastninske pravice.
Podlaga za izločitveno pravico je tako lahko le izvirno, ne pa tudi pravnoposlovno (izvedeno) pridobljena lastninska pravica. V kolikor bi tožnik svojo izločitveno pravico utemeljeval (le) na pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice, bi bila takšna tožba nesklepčna.
Ker je v obravnavanem sporu sodišče prve stopnje na podlagi skladnih navedb strank ugotovilo, da pred imenovanjem A. A. za odgovorno urednico ni prišlo do odločanja uredništva o tem, da tudi sami predlagajo v imenovanje generalnemu direktorju kandidata, ki je dobil njihovo pozitivno mnenje, generalni direktor pred izbiro kandidata ni bil dolžan pridobiti soglasja programskega sveta.
ZD člen 143, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4, 365, 365-1.
stranke zapuščinskega postopka - položaj stranke v zapuščinskem postopku - dediči - pravica do pritožbe - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - upnik kot stranka zapuščinskega postopka - ločitev zapuščine od dedičevega premoženja - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Upniki, ki ne zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja, niso stranke zapuščinskega postopka in lahko svoje terjatve uveljavljajo le v pravdi. Njihova pritožba zato ni dovoljena.
ZFPPIPP člen 69, 70, 299, 299/1, 299/4, 299/5, 310, 310/1.
prepozna prijava izločitvene pravice - preizkus - napotitev na pravdo - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - odstop od prodajne pogodbe - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi
Če upravitelj proda premoženje, ki je predmet prepozno prijavljene izločitvene pravice, izločitveni upnik res izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Vendar pa je v danem primeru sporno, ali so nepremičnine, ki so predmet izločitvenih pravic RS, prodane, glede na to, da je upravitelj odstopil od sklenjene prodajne pogodbe. Z vprašanjem, ali je bil ta odstop utemeljen, pravilen in pravno učinkovit, pa se bo ukvarjalo pravdno sodišče, v kolikor bo RS vložila tožbo po prvem odstavku 310. člena ZFPPIPP.
odgovor na tožbo - rok za odgovor na tožbo - opozorilo na pravne posledice - neizvedba naroka - kršitev pravice do izjave
Ne glede na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za podaljšanje roka za odgovor na dopolnitev tožbe zavrnilo utemeljeno ali ne, je za presojo utemeljenosti obravnavane pritožbe odločilno, da neodzivu tožene stranke na poziv, s katerim je bila pozvana, naj odgovori na vlogo tožeče stranke, ni mogoče pripisati posledic, kot jih je sodišče prve stopnje. Sodišče sicer lahko stranko v pisnem pozivu k dopolnitvi njenih navedb in dokazov oziroma glede izjave o navedbah nasprotne stranke omeji v njeni pravici do navajanja novih dejstev in dokazov na prvem naroku za glavno obravnavo, vendar le ob pogoju iz drugega odstavka 286. člena ZPP oziroma 286.a člena ZPP. V obravnavanem primeru tožena stranka na posledice zamude oziroma neodziva na poziv ni bila opozorjena. Sodišče prve stopnje tovrstne pasivnosti tožene stranke zato ne bi smelo razlagati in razumevati v luči določb 214. člena ZPP in posledično v sporu ne bi smelo odločiti brez razpisa glavne obravnave.
nadomestilo plače za čas dopusta - del plače za delovno uspešnost - napitnina
Napitnine, izplačane v predhodnih mesecih, postanejo del plač, ki predstavljajo osnovo za odmero nadomestila, in nimajo (več) narave napitnine. Glede na to ni mogoče slediti tezi toženke, da vštetje izplačane napitnine v osnovo za odmero nadomestila plače pomeni, da toženka z nadomestilom plače ponovno oziroma dvakrat plača napitnino (kot del plače), tožnik pa je neupravičeno obogaten. Toženka namreč plača le nadomestilo plače, ki pa je zaradi izplačane napitnine v predhodnjih mesecih višje, kot bi bilo, če napitnina tedaj ne bi bila plačana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074703
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 215, 215/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - hišna preiskava - zakonitost hišne preiskave - vročitev odredbe - dokazna ocena
Kakor je videti iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 3.9.2022 je bila odredba o hišni preiskavi, pred pričetkom le-te, vročena obtožencu in njegovi tedanji zagovornici, odvetnici A. A., da je bil obtoženec skupaj z zagovornico ob preiskavi navzoč in da sta oba zapisnik o hišni preiskavi tudi brez kakršnihkoli pripomb podpisala. O zakonitosti hišne preiskave in tedaj tudi o zakonitosti pridobitve dokazov pri tem procesnem opravilu ni nikakršnega dvoma.
Kolikor pa zagovornik navaja, da je sodišče dejstveni sklep, da je obtoženec ravnal kot član hudodelske združbe oprlo na to, da je bilo pri hišni preiskavi najdenih pet praznih škatel za telefone, pa je iz vsebine točke 29 obrazložitve videti, da je sodišče to ugotovitev oprlo tudi na pričanje dveh prebežnikov in sicer B. B. in C. C., ki sta oba govorila o tem, da je bila pot organizirana, pri njeni organizaciji in realizaciji pa udeleženo več deležnikov. Nenazadnje pa tudi ni moč mimo tega, da sta se tako obsojeni Č. Č., kakor tudi obtoženi D. D. že pred obravnavanim dogodkom, tj. dne 4.7.2022, nahajala na območju Gradina, tj. v neposredni bližini slovensko-hrvaške meje, kar glede na to, da sta tujca in jima je kot takima bila mikrolokacija, kjer sta bila ustavljena in legitimirana povsem neznana, kaže na to, da ju je tja nekdo moral napotiti. O tem, da je šlo pri vsem skupaj za organizirano početje tako ne more biti nikakršnega dvoma.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - operativni poseg - bodoče telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - osebne lastnosti oškodovanca - teorija jajčne lupine - konkurenca vzrokov - hud kratkotrajen strah - primerna višina odškodnine - dokaz s sodnim izvedencem - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Upoštevajoč dejstvi, da so bolečine blažje, vendar dlje časa trajajoče, in da je tožnica pretrpela precej nevšečnosti med zdravljenjem, velik del pa se še pričakuje po operativnem posegu, je odločitev sodišča pravilna.
Gre za mlado mati, samohranilko treh mlajših otrok, za katero se ni zmanjšala zgolj možnost fizične aktivnosti, ampak tudi njena delazmožnost, ki dolgoročno vpliva na finančno stanje družine. Po t.i. teoriji jajčne lupine osebne lastnosti (somatske in duševne) in stanja oškodovanca niso pravno relevanten sovzrok, ki bi vodil v razbremenitev toženke, ne glede na to, da je bil posledično obseg nastale nepremoženjske škode večji od običajnega.
Kadar je primarni strah kratkotrajen, je lahko veljavna podlaga za prisojo denarne odškodnine samo v primeru, ko je zaradi tega dalj časa porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. Slednje se je v konkretni zadevi tudi zgodilo.
izterjava nedenarne terjatve - stiki otroka s staršem - denarna kazen - korist mladoletnega otroka
Dolžnica pritožbeno ne nasprotuje zaključku, da nedenarne obveznosti ni izpolnila. Zaradi slednjega pa je sodišče prve stopnje dolžnici utemeljeno naložilo plačilo denarne kazni. Otrokova korist se namreč v postopku izvršbe glede osebnih stikov oziroma varstva in vzgoje otroka upošteva pri odločanju o odlogu izvršbe.
začasna odredba - nujni ukrep - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - kraj izvajanja stikov - trajanje stikov - nastanek nepopravljive škode - prepoved približevanja
Začasne odredbe so nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje, še preden je izdana končna odločba. Pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika).
Nima prav pritožba, da je v tem delu sklep premalo natančen, ker ne določa, na katerem centru se bodo stiki izvajali. O kraju izvajanja stikov namreč odloča CSD X, stiki pa se izvajajo v pristojni enoti.
postopek za sodno ureditev meje - spor o lastništvu zemljišča - mejni ali lastninski spor - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Ker gre za spor o lastnini zemljišča, ki pripada k stavbi, ga je potrebno obravnavati po pravilih pravdnega postopka, zato je sodišče prve stopnje nepravdni postopek ureditve meje pravilno ustavilo.
odvetnik kot obdolženec - hišna preiskava - preiskava odvetniške pisarne - odredba za hišno preiskavo - pogoji za odredbo - vsebina odredbe - obrazložitev odredbe - zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika - poseg v zasebnost - nujnost posega - privilegirana komunikacija - zasebne listine - poklicna tajnost - sodni nadzor - odločba Ustavnega sodišča - zakonitost odredbe
Pritožbeno sodišče tako na podlagi 222.a člena ZKP, predloženega gradiva ob njegovem sprejemu in navedene odločbe Ustavnega sodišča, zaključuje, da mora biti podlaga za zaseg listin ustavna in zakonita sodna odredba, pri čimer je naloga izvenobravnavnega sodnika, da ti njeni lastnosti v postopku po 222.a členu ZKP preveri. V kolikor izvenobravnavni sodnik navedenega preizkusa ne opravi, ravna v nasprotju s svojo garantno funkcijo, ki je v preprečitvi prehoda neustavno in nezakonito pridobljenih informacij, ki jih varuje poklicna zaupnost, k policiji in tožilstvu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00070429
ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 45, 46, 72, 72/2.. ZPVAS člen 8, 8/4, 10.. ZPP člen 5, 236a, 236a/2.
odškodnina za podržavljeno premoženje - odškodnina članom agrarne skupnosti - kriteriji za določitev višine odškodnine - izgubljena korist - načelo kontradiktornosti - predložitev pisne izjave priče - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov
Temeljno pravilo za določanje vrednosti (vseh vrst) podržavljenega premoženja vsebuje prvi odstavek 44. člena ZDen v zvezi s četrtim odstavkom 8. člena ZPVAS, ki določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. To pravilo je dopolnjeno v določbi tretjega odstavka 44. člena ZDen, ki določa, da se vrednost kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi predpisa.