Za priznanje nagrade in stroškov je odločilno to, da je izvedenec imel podlago za izdelavo mnenja v sklepu sodišča prve stopnje, da je bilo mnenje na podlagi sklepa sodišča izdelano in predloženo sodišču prve stopnje.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - fizično nasilje - psihično nasilje - verbalni konflikt - fizični obračun - ogroženost življenja - varna hiša - sorazmernost ukrepa
Dejstvo, da se je predlagateljica odselila (v hotel in nato v varno hišo), ne pomeni, da ji nevarnost več ne grozi. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je nevarnost še podana, ker nasprotna udeleženca do svojih ravnanj nista kritična in odgovornost zanje nalagata predlagateljici.
ZPP člen 151, 151/1, 155, 163, 163/4. ZBPP člen 46, 46/3.
sklep o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč
Niti iz ZPP, ZBPP ali iz drugega predpisa ne izhaja, da bi bila odmera stroškov v pravdnem postopku kakorkoli odvisna od sklepov, s katerimi je organ za brezplačno pravno pomoč priznal pooblaščenki tožnice stroške za nudenje te pomoči.
spor o pristojnosti - območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je skladno s tretjim odstavkom 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) določeno s katastrskimi občinami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00071509
URS člen 67, 70. OZ člen 190, 190/1. ZDLov-1 člen 50, 50/8. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 158, 158/1, 449, 449/2, 458, 458/1.
naravno javno dobro - lovska pravica - lastnina lovske organizacije - izročitev premičnine - divjad - neupravičena pridobitev - zmanjšanje tožbenega zahtevka - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - povrnitev pravdnih stroškov po delnem umiku tožbe
Na podlagi osmega odstavka 50. člena ZDLov-1 se iz obore pobegla divjad za prosto živečo divjad šteje (šele) po izteku osmih dni od dne, ko je lastnik oziroma imetnik obore pobeg ugotovil.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz določb o neupravičeni pridobitvi, to je prvega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. V obravnavanem primeru je vrnitvena obveznost nastala tako glede čekanov in čeljusti kot glede 168 EUR, ki jih je toženka nesporno pridobila s prodajo mesa tožnikovega merjasca.
Umik tožbe predstavlja neuspeh v postopku, zato je tožeča stranka tista, ki je dolžna povrniti stroške nasprotni stranki. Edina izjema od tega pravila je podana takrat, ko je tožeča stranka tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka (prvi odstavek 158. člena ZPP). Če gre za delni umik, se o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka odloča po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka pa se stroški odmerjajo po uspehu. Če gre za umik po delni izpolnitvi zahtevka, lahko tožnik od toženca zahteva toliko stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
Pravica uveljavljanja neveljavnosti sklepov skupščine je korporacijska pravica delničarja. V postopkih njenega uresničevanja je tako povezana z upravljavskimi upravičenji delničarja, zaradi tega te pravice (praviloma) nimajo osebe, ki nimajo več statusa delničarja. Oseba, ki uveljavlja neveljavnost sklepov skupščine, mora praviloma imeti status delničarja ves čas postopka in ne le ob vložitvi tožbe.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - sosporništvo - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - podržavljenje nepremičnin - odločitev o stroških postopka - odmera stroškov - stroški pravdnega postopka - vrednost spornega predmeta - delež stroškov
Tožniki so kot dediči denacionalizacijskega upravičenca od toženke kot denacionalizacijske zavezanke zahtevali plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe podržavljenih nepremičnin, ki so bile v denacionalizacijskem postopku vrnjene denacionalizacijskem upravičencu v last in posesti, za čas od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do pravnomočne vrnitve premoženja. Glede na njihove (že določene) dedne deleže so vsak s svojim tožbenim zahtevkom zoper toženko zahtevali zahtevke v različnih višinah. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da morajo tožniki v skladu z drugim odstavkom 161. člena ZPP povrniti toženki pravdne stroške v sorazmerju z njihovimi deleži pri spornem predmetu.
izločitev v korist potomcev - povečanje zapustnikovega premoženja - pogoji za priznanje - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine
Kakšen alikvotni del zapustnikovega premoženja predstavlja prispevek tožnika k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, je odvisno od vrednosti zapustnikovega premoženja, kakršna bi bila brez povečanja, in vrednosti, kakršna je v času zapustnikove smrti, ter od upravičenčevega prispevanja k temu povečanju. V tej zvezi je torej treba ugotoviti stanje in vrednost zapustnikovega premoženja v času njegove smrti, ali se je zaradi izboljšav, vzdrževanja oziroma obdelovanja nepremičnin njihova vrednost ohranjala (ali celo zvišala) oziroma kakšna bi bila njihova vrednost, če ne bi bilo rednega vzdrževanja oziroma obdelovanja, ugotoviti prispevek tožnika k ohranitvi vrednosti oziroma povečanju vrednosti premoženja zapustnika (kolikšen delež ustreza vloženemu delu, zaslužku ali drugačnemu prispevku tožnika), nato pa to preračunati v skupni delež tožnika na celotnem zapustnikovem premoženju.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - poštenost postopka - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti postopka - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - pritožbena obravnava - zaslišanje stranke - preložitev naroka - opravičljivi razlogi - izkazano vabilo - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - pravična denarna odškodnina - odločanje po sodniku posamezniku
V zadevah, v katerih se odloča o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo je postopek pošten, če ima oškodovanec možnost, da na naroku za glavno obravnavo sodišču predstavi kakšni so bili njegovi občutki ob prestanem strahu ter telesnih bolečinah in kako doživlja zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Sodišče je odločitev oprlo na prepričljivo izvedensko mnenje, pritožniku pa ni dalo možnosti, da sodišču predstavi svojo izkušnjo. S tem je prekršilo pravico do izjavljanja in sodelovanja v postopku.
Opravičljiv razlog za izostanek tožeče stranke na pritožbeno obravnavo, na kateri bi bila zaslišana, ni podan.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilni ukrep - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poseg v osebno svobodo - psihotično dojemanje realnosti - odklanjanje hrane, pijače in zdravil - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja drugih ali premoženja - pooblastilo odvetniku
Zadržana oseba je bila poučena o pravici pooblastitve odvetnika po svoji izbiri. Imela je tudi možnost, da ga pokliče po telefonu. Ker mora biti obravnava zaradi bivanja na oddelku pod posebnim nadzorom hitra, zadržana oseba pa tega očitno ne razume, ni moč slediti njenim pritožbenim navedbam o dogovoru, da se narok opravi v naslednjih dneh.
ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1, 300.
načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - združitev pravd v skupno obravnavanje
Pritrditi je sicer sodišču prve stopnje, da mora pravdni postopek voditi na način, da s čim manjšimi stroški pride do končne in pravilne odločitve ter, da podvajanje dokazov ni smotrno. ZPP omogoča v določenih primerih združitev pravd, ki je urejena v 300. členu. Ravno ta institut predstavlja enega od ukrepov, katerega cilj je smotrnost postopka in koncentracija glavne obravnave. Sodnik se v okviru določb ZPP samostojno odloča, ali je v zasledovanju cilja pospešitve obravnavanja zadeve in zmanjševanja stroškov bolj smotrno pravdi združiti ali ju obravnavati ločeno. Gre za ukrep procesnega vodstva, ki je v celoti rokah sodišča prve stopnje.
umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka - pravočasnost ugovora - pravni interes za ugovor - pravni interes za pritožbo
Sodišče prve stopnje je izvršilni postopek ustavilo zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo, kar pomeni, da se izvršba več ne bo opravljala. Taka odločitev je dolžniku v korist in ugodnejše rešitve ne more doseči oziroma svojega pravnega položaja v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati, zato za pritožbo nima pravnega interesa.
Zakonska dikcija 43. člena ZIZ v primeru umika predloga za izvršbo izrecno govori o ustavitvi postopka. Taki dikciji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo, zapisanemu pa sledi tudi večinska sodna praksa. Zaslediti je sicer tudi drugačna stališča, da je v takem primeru mogoče ustaviti le izvršbo, vendar pa je ugotoviti, da s tem dolžnik ne more utemeljiti svojega pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, saj tudi takšna morebitna sprememba (da bi se torej ustavila le izvršba in bi se postopek nadaljeval z odločanjem o ugovoru) dolžniku ne bi prinesla nobene neposredne pravne koristi in njegovega položaja v tem postopku ne bi v ničemer izboljšala. Ustavitev postopka namreč ne more pomeniti tudi njegovega konca, dokler ni odločeno o vseh pravnih sredstvih, temveč gre vsebinsko le za konec faze oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih izvršilnih dejanj.
Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzema dolžnik, tak sklep pa zato ne pomeni ovire za odločitev o ugovoru dolžnika, kot slednji zmotno meni v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076605
OZ člen 5, 6, 169, 642, 642/2. ZPP člen 458, 458/1, 495.
delni umik tožbe - gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - neposlovna odškodninska odgovornost - določitev plačila in izplačilo - popolna odškodnina - pogodba o odstopu terjatve - načelo vestnosti in poštenja - načelo skrbnosti
Oškodovanec v obligacijskem razmerju mora pri odpravljanju škode ravnati skladno z načelom vestnosti in poštenja ter načelom skrbnosti (5. in 6. člen OZ), na kar smiselno opozarja pritožnica. Oškodovanec mora zato pri odpravljanju škode upoštevati tudi interes nasprotne stranke neposlovnega obligacijskega razmerja in ravnati gospodarno ter ne prevzemati obveznosti, ki bi pretirano obremenjevale plačnika. Pri tem pa mu je potrebno dopustiti, da ob navedenih omejitvah ohrani svojo pravico do izbire servisa za popravilo vozilo, ki mu zaupa. Pri presoji kriterija razumnosti izbire servisa za popravilo vozil je potrebno upoštevati tudi to, da oškodovanci niso strokovnjaki na tem področju, zato od njih ni mogoče pričakovati, da bi pred izbiro opravili celostno analizo trga ponudnikov servisnih storitev, da bi ugotovili povprečno ceno. Zato se mora presoja upravičenosti zahtevka omejiti na kriterij očitne pretiranosti stroškov popravila.
Pritožnica neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita, da ni izvedlo nobenega dokaza o opravi storitev in ker so računi le enostranske listine, ostaja terjatev tožeče stranke nedokazana. V prvostopenjskem postopku tožeča stranka namreč ni oporekala obstoju terjatve, sporna je bila le višina le-te. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, pa se po drugem odstavku 214. člena ZPP štejejo za priznana, zaradi česar dokazni postopek glede teh dejstev ni potreben. Sicer pa se je sodišče tudi na podlagi e-poštne korespondence med pravdnima strankama, iz katere izhaja, da se je tožena stranka tožeči stranki opravičila za dolg, ki ji ga kljub obljubi ni uspela poravnati, prepričalo v obstoj terjatve po temelju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00070720
ZFPPIPP člen 249, 249/1. OZ člen 349, 349/1.
tožbeni zahtevek za plačilo denarnega zneska - izplačilo zadržanih sredstev - materialnopravna podlaga za odločitev - zadržanje dela pogodbene cene - gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - plačilo del izvajalcu - gospodarska pogodba - terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaranje - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - 3-letni zastaralni rok - nedovoljeni informativni dokazi
Terjatev za vrnitev zadržanih sredstev izhaja iz pogodbe med toženko in A., d. o. o., ki ni odpadla, in na veljavnost katere stečajni postopek ni vplival. Glede na subjektiviteto strank pogodbe gre za gospodarsko pogodbo, terjatve iz gospodarskih pogodb pa zastarajo v treh letih (349. člen OZ). Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je glede na zapadlost (8. 1. 2016) terjatev iz naslova zadržanih sredstev zastarala 8. 10. 2019. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo tudi, da zastaralni rok do 8. 10. 2016 ni tekel v skladu z določilom prvega odstavka 249. člena ZFPPIPP. Tožba je bila vložena po poteku roka zastaranja.
absolutno zastaranje pregona - uradni preizkus pritožbenega sodišča - nepravnomočna upravna odločba - pogoji za uvedbo postopka - izvedba dokaznega postopka - dopolnitev dokaznega postopka - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku zaradi zastaranja
Dejstvo, da v konkretnem primeru obstoj kršitve, ki se obravnava tudi v prekrškovnem postopku, v inšpekcijskem postopku še ni pravnomočno ugotovljen, za prekrškovni postopek z vidika uvedbe tega postopka torej ni pomembno, je pa vsekakor pomembno z dokaznega vidika. Medtem ko daje predhodna pravnomočna odločba v inšpekcijskem postopku sodišču močan argument za pritrjevanje razlogom prekrškovnega organa glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na kršitev, zaradi katere teče prekrškovni postopek, pa v primeru še nepravnomočne predhodne upravne odločbe tega argumenta sodišče nima in mora posledično odločilna dejstva ugotavljati in ugotoviti samo. Pri tem ni izključeno, da ugotovitve sodišča sovpadajo oziroma pritrjujejo ugotovitvam prekrškovnega organa, vendar je tak zaključek možen le na podlagi ustrezno izvedenega dokaznega postopka, v okviru katerega mora biti kršitelju ustrezno omogočeno, da svoje argumente predstavi sodišču in da se izjavi o vseh (še nepravnomočnih) ugotovitvah in odločbah iz upravnega postopka, ki so podlaga konkretnemu prekrškovnemu postopku (pritožbeno sodišče posebej poudarja, da to niso vse okoliščine iz upravnega postopka, ampak samo tiste, ki predstavljajo zakonske znake prekrška in so v konkretnem primeru odločilne za presojo obstoja prekrška in odgovornosti zanj).
določitev vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - posebna pritožba zoper sklep o stvarni pristojnosti - vročitev pritožbe v odgovor
Po ustaljenih stališčih sodne prakse je v primerih, kot je predmetni, ko sodišče z enim sklepom ugotovi novo vrednost spornega predmeta in se izreče za stvarno nepristojno, pritožba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti spora.
Sodišče druge stopnje pa pritrjuje pritožbi, da bi sodišče prve stopnje odgovor na tožbo, v katerem je tožena stranka ugovarjala vrednosti spora, moralo, preden je določilo novo vrednost spora, vročiti v odgovor tožnici, da se o njem izjavi.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/4.
sodna določitev primerne denarne odpravnine - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - materialni stroški izvedenca - stroški za analize - vsebina izreka sklepa
Delo, ki ga je opravila družba A. d. o. o., vsebinsko predstavlja analizo, ki je bila nujna za izdelavo izvedenskega mnenja o primerni denarni odpravnini zaradi izključitve manjšinskih delničarjev.
Četrti odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku določa, da če je izvedenec uporabil naprave ali material svojega delodajalca, gre pravica do povrnitve dejanskih izdatkov delodajalcu. Citirana določba sicer govori o dejanskih izdatkih, vendar jo je po mnenju pritožbenega sodišča treba razlagati v širšem smislu, tako da zajame povrnitev stroškov, kot jih je opredelilo Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 623/2005, torej ne zgolj kot porabo denarja, temveč tudi časa, dela, ali virov.
Pravilna je dokazna ocena in presoja sodišča prve stopnje, da soglasja volj za sklenitev podjemne pogodbe za izdelavo in predelavo kletnih vrat ter izdelavo slepih podbojev ni bilo. Pritožbeno sodišče verjame, da sta se stranki dogovarjali za različne projekte, vključno z vrati v kletnih prostorih, a ni izkazano, da bi se za ta posel tudi dogovorili. Ker tožnica ni dokazala, da sta s toženko sploh sklenili pogodbo za izdelavo in vgradnjo kletnih vrat, je za odločitev v zadevi nepomembno vprašanje, ali ji je toženka vgradnjo vrat onemogočila ali ne ter kolikšen del cene bi morala poravnati že pred samo vgradnjo. Obveznost plačila ni nastala že zato, ker pogodba, na kateri bi temeljila, ni bila sklenjena. Enako velja glede zahtevanega plačila za slepe podboje.