CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070864
ZVEtL-1 člen 23, 23/2. ZPP člen 355.
garaža - objekt zunanje ureditve - pripadajoče zemljišče k stavbi - pomožni objekt - samostojna stvar - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sklepa
Kdo je lastnik objekta, ni odločilno dejstvo za presojo, ali gre za objekt po drugem odstavku 23. člena ZVEtL-1. Objekti so lahko v redni rabi stavbe tudi, če služijo le posameznim delom stavbe. Odločilno je za kakšen namen je bil objekt postavljen. Če je bil postavljen z namenom, da bo funkcioniral za potrebe stavbe kot celote ali enega ali več njenih delov in je zgrajen manj kakovostno, gre za pomožen objekt, ki služi glavni stavbi in je zemljišče pod njim pripadajoče zemljišče glavne stavbe. Če pa gre za objekt, ki je po objektivnih značilnostih sicer enak pomožnim objektom, a je bil že v osnovi postavljen in je funkcioniral neodvisno od glavne stavbe in ne za potrebe njene redne rabe, ga je treba obravnavati kot samostojno stavbo.
SPZ člen 27, 27/2, 43, 43/2, 49, 266, 269, 269/2. OZ člen 58.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovanje po ODZ - priposestvovalna doba - tek priposestvovalne dobe po določbah ZTLR in SPZ - dejanski lastnik nepremičnine - dobroverna posest - nelastniški neposredni posestnik - posestno stanje - navzven zaznavne okoliščine - veljavnost pravnega naslova - sodna poravnava - menjalna pogodba - ustna pogodba - zavezovalni pravni posel - ugovor aktivne legitimacije - oddaja nepremičnine v najem - teorija o realizaciji - konvalidacija pravnega posla - odsotnost zemljiškoknjižnega vpisa
Dejstvo, da je bila z izročilno pogodbo v letu 1984 na toženko prenesena sporna parcela, izkazuje le formalni prenos lastništva in ne tudi posestnega stanja. Za presojo priposestvovanja pa formalno lastništvo v zemljiški knjigi ni bistveno. Kdaj je toženka izvedela, da je vpisana v zemljiško knjigo in na kakšen način, niti ni bistveno in tega tudi sodišče prve stopnje ni upoštevalo kot odločilno. Kot je pravilno izpostavilo, je bilo odločilno posestno stanje, ki je bilo navzven jasno razvidno in je povzročilo, da toženka ni mogla biti v dobri veri, čeprav se je vpisala v zemljiško knjigo v času priposestvovalne dobe.
Ne drži, da ustna pogodba ni bila realizirana, ker ni prišlo do prenosa posesti. Iz dokazne ocene sodišča prve stopnje jasno izhaja, da sta se tožnica in E. E. dogovorila, da bo ostala sporna parcela v posesti E. E., ki jo bo še naprej uporabljal kot nelastniški posestnik po drugem odstavku 27. člena SPZ, medtem ko je vinogradniško parcelo št. 640/2 prejel v lastniško posest ter jo kosil in mulčal. Takšno izvrševanje ustnega dogovora, ki mu sicer manjka potrebna obličnost, tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni izpolnitev obveznosti in skladno s teorijo o realizaciji konvalidacijo pravnega posla. Menjalna pogodba je zavezovalni pravni posel. Teorija realizacije se lahko uporabi le za zavezovalni pravni posel, saj na njeni podlagi ni mogoče šteti, da je bilo izdano tudi veljavno zemljiškoknjižno dovolilo oziroma tudi upoštevanje te teorije ne more nadomestiti odsotnosti overitve zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse potrebne dejanske okoliščine, ki vodijo do pravnega zaključka, da je tožnica sporno nepremičnino priposestvovala na podlagi menjalne pogodbe.
V skladu z določbo 355. člena ZKP sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi, kar pomeni, da se dokazi na glavni obravnavi praviloma izvajajo neposredno. Dopustno je opiranje sodbe tudi na izpovedbe prič (med drugim) iz preiskave, če so bile navedene izpovedbe prebrane, ob zakonsko izpolnjenih pogojih za branje le-teh po 340. členu ZKP. V obravnavani zadevi so bile s soglasjem strank, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 19. 12. 2022 prebrane izpovedbe posameznih prič in izvedencev, ne pa tudi izpovedba priče B. B. Ker je prvostopenjsko sodišče s povzemanjem in ocenjevanjem njene izpovedbe iz preiskave, ki na glavni obravnavi, kot rečeno, ni bila prebrana, utemeljevalo svojo procesno odločitev o nepotrebnosti dokaznega predloga za njeno zaslišanje na glavni obravnavi je s tem kršilo določbo 355. člena ZKP, kar je po oceni višjega sodišča, še posebej glede na spremenjen časovni okvir obdolžencu naslovljenega očitka storitve protipravnega dejanja z znaki kaznivega dejanja nasilja v družini, vsaj moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sprejete odločitve - izpodbijanega sklepa.
Tudi v povezavi z vsebino izpovedbe D. A. o razlogih in okoliščinah podane ovadbe zoper A. A. se zaslišanje slednje izkaže za dodatno potrebno zaradi boljše razjasnitve dejanskega stanja okoliščin prijave in ocenjevanja verodostojnosti prič D. A. in nenazadnje tudi B. B.
Zoper sklep sodišča o postavitvi izvedenca ni pritožbe. Tega ne more spremeniti okoliščina, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep opremilo z napačnim pravnim poukom, v katerem je pritožbo zoper sklep dopustilo.
URS člen 21. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2019) člen 17.
bivalne razmere v priporu - pravica do osebnega dostojanstva - kršitev osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost države - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina
Negativne posledice ki presegajo omejitve pripora, ki so neizogibno povezane z odvzemom svobode, utemeljujejo enotno odmero odškodnine in ne odmere za dan prekomernega trpljenja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo celotno vtoževano obdobje, ne pa posameznih dni. Neutemeljena je pri tem navedba, da sodišče ni ustrezno upoštevalo drugih možnosti, ki jih je toženka zagotavljala, da bi ublažila vpliv negativnih okoliščin na prestajanje kazni. Glede možnosti bivanja izven sob je tako utemeljeno navedlo, da je tožnik znaten del tega časa lahko preživel le na hodniku, ki je bil namenjen uporabi večjega števila pripornikov, torej se tožnikov prostor za gibanje, ki ga je lahko preživel na skupnem hodniku, ni bistveno povečal, oziroma se njegove bivanjske razmere, če je šel iz sobe na hodnik, niso izboljšale. Okoliščina v zvezi z bivanjem izven sobe zato nima takšne teže, kot ji jo daje toženka, oziroma ni moč šteti, da je toženka s to okoliščino ustrezno nadomestila pomanjkanje prostora.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - preživnina - stroški preživljanja - nujni strošek za preživljanje - potrebe mladoletnega otroka - delna ugoditev predlogu - zadostno zavarovanje - pravni interes za pritožbo - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Tudi ob upoštevanju dejstva, da prodaja solastniškega deleža in prodaja stanovanja v izvršbi dosega nižjo ceno kot običajno, konkretna začasna odredba nudi zadostno in učinkovito zavarovanje tudi v primeru več let trajajočega postopka, pa tudi v primeru morebitne povečane inflacije.
Stroški nastali ob odločanju v zvezi z začasno odredbo predstavljajo del stroškov, ki so odvisni od končnega uspeha strank v postopku.
ZKP člen 272, 272/2, 201/1, 201/1-1, 201/1-3. KZ-1 člen 308/3, 308/6.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - begosumnost - evropski nalog za prijetje in predajo
Sama okoliščina, da je obdolženec državljan Italije, kjer naj bi tudi stalno prebival, v Evropski uniji pa obstaja izdelan in utečen sistem pravosodnega sodelovanja, pa ne izključuje možnosti sklepanja o begosumnosti, zlasti ko je v konkretnem primeru izkazana obdolženčeva visoka mobilnost.
Pritožbeno sodišče zato pritrjuje prvostopenjski pravni presoji, da predlagatelj s svojimi navedbami v predlogu ni izkazal pravnega interesa za sklenitev sodne poravnave po prvem odstavku 309. čelna ZPP. Vendar posledica pomanjkanja pravovarstvenega interesa ni zavrnitev predloga, kot je napačno zaključilo sodišče prve stopnje, temveč njegovo zavrženje.
OZ člen 52, 101. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. ZPP člen 8, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 299, 299/1, 313, 313/1, 313/2, 339, 339/2, 339/2-14, 378, 378/1.
prodajna pogodba - napaka v zapisu parcelne številke - izročitev pogodbe - sočasna izpolnitev obveznosti - soglasje volj - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - ustni dogovor - načelo ustnosti - načelo dobre vere in poštenja - pravica do enakega varstva pravic - odmera stroškov pravdnega postopka - odvetniška tarifa - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je argumentirano pojasnilo, da bi moral biti načeloma dogovor o sočasni odpravi napake oz. sočasnem prenosu lastninske pravice na parcelah 781/24 in 781/27, kot ga zatrjuje toženec, sklenjen v pisni obliki, vendar je upoštevaje načeli ustnosti ter dobre vere in poštenja vseeno presojalo, ali sta pravdni stranki ta dogovor sklenili ustno. Tak ustni dogovor bi bil upošteven, če bi do njegove sklenitve prišlo.
delni umik tožbe - odločanje o stroških pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - nagrada za zastopanje - nagrada za pripravljalno vlogo - urnina - stroški zastopanja in DDV
Stranka ima pravico do zastopanja pri vseh procesnih dejanjih sodišča, tudi pri ogledu z izvedencem. Nobenega dvoma ni, da odvetniku pripada nagrada tudi za takšno zastopanje, sicer pa je ta posebej predpisana v tar. št. 21/4.
Sodišče prve stopnje je tožencema utemeljeno priznalo nagrado za sestavo pripravljalnih vlog, tudi za čas od 25. 3. 2022 dalje. Stranka ima pravico do izjave o vseh dejanskih in pravnih vidikih spora, vključno z izjavami svojega nasprotnika ter potekom in izidom dokazovanja.
ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 8, 286b, 86b/1, 286b/2.
obseg in deleži na skupnem premoženju - poslovni delež v družbi - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - grajanje postopkovnih kršitev - pravočasnost grajanja kršitev določb pravdnega postopka - pravočasnost grajanja
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na listino v prilogi C38. Tožnica trdi, da ji ta listina ni bila vročena in da se o njej ni mogla izjasniti. Vsebinsko pa tako zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Na to procesno kršitev pa se tožnica ne more uspešno sklicevati, saj je ne uveljavlja pravočasno.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je toženec dokazal, da osnovni vložek v višini 7.425,00 EUR ni bil plačan z denarnimi sredstvi, ki sta jih pravdni stranki pridobili z delom v času njune zunajzakonske zveze, niti z denarnimi sredstvi, ki so izvirala iz njegove podjetniške dejavnosti (iz s.p.), da je dokazal, da je denar za toženčev osnovni vložek v celoti prispeval njegov oče. Ob takšnih dejanskih zaključkih pa je materialno pravno, v skladu z določilom 2. odstavka 58. člena ZZZDR, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da toženčev 99% poslovni delež v družbi A. d.o.o. ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
denarne terjatve - dejanski delodajalec - subsidiarna odgovornost - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - sodba na podlagi stanja spisa - zadostna trditvena podlaga - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje je zaradi materialno pravno zmotnega prepričanja, da tožnik ni postavil zadostne trditvene podlage in da ni predložil ustreznih dokazov za svoj tožbeni zahtevek, zmotno štelo, da je dejansko stanje dovolj pojasnjeno in da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Stališče sodišča prve stopnje, da bi policisti v vsakem primeru morali zaseči predmete, tudi brez storilčevega voljnega sodelovanja, je sicer pravilno, vendar ta njihova dolžnost ne more sanirati predhodne nezakonitosti zasega predmetov. Pred pozivom na izročitev predmeta bi moral biti storilec prekrška najprej ustrezno poučen, nato pa bi ob morebitni odklonitvi izročitve predmeta oziroma kršiteljevi pasivnosti policisti lahko opravili pregled osebe (pretipali oblačila osebe in pregledali vsebino stvari, ki jih ima pri sebi oziroma s sabo - četrti odstavek 52. člena ZNPPol). Skladno z drugim odstavkom 52. člena ZNPPol pred začetkom pregleda policisti res ukažejo osebi, naj sama izroči predmete (razen če bi to lahko ogrozilo varnost ljudi ali premoženja), vendar v kolikor je na osebo že osredotočen sum, da je storila prekršek ali kaznivo dejanje, jih ta določba ne odvezuje podaje pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo, da se izročitev predmeta šteje za zakonito.
pritožba v nepravdnem postopku - pritožba, vložena po izteku roka - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom
Zadržana oseba je pritožbo vložila po izteku pritožbenega roka. Ne glede na to je pritožbeno sodišče pritožbo upoštevalo na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr. Pritožba namreč v ničemer ne posega v pravice drugih oseb, teža posega v ustavne pravice zadržane osebe pa nedvomno predstavlja tehtni razlog, ki pritožbenem sodišču nalaga meritorno presojo pritožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - individualni odpust
V primeru t. i. individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delodajalec ni zavezan k uporabi kriterijev za določitev presežnih delavcev iz 102. člena ZDR‑1 (kolektivni odpust), razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca. Tožene stranke taka obveznost ni zavezovala. Prepuščena ji je bila odločitev glede izbire delavcev, katerih dela pod pogoji iz njihovih pogodb o zaposlitvi ne bo več potrebovala. Bistveno je, da izmed več možnih delavcev na istem delovnem mestu pri izbiri delavca ni ravnala diskriminatorno oziroma odpovedi tožnici ni podala zaradi neutemeljenega odpovednega razloga (90. člen ZDR-1).
protipravna premoženjska korist - odvzem protipravne premoženjske koristi - paricijski rok
Pravilne so ugotovitve pritožnika, da je že zakonodajalec rok za plačilo denarne kazni določil med 15 dnevi in 3 meseci, vendar je določitev roka za plačilo, ki je daljši od 15 dni, le izjema in ne pravilo, pri čemer mora obsojeni ali drug prejemnik koristi za to odločitev, sodišču ponuditi tudi določene dokaze. Pri institutu odvzema premoženjske koristi gre namreč za sui generis ukrep, ki je po svoji naravi bližje civilnopravni kot kazenski sankciji, ker se z njim zasleduje predvsem restitucijo, torej vzpostavitev takšnega premoženjskega stanja, kot je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja, s katerim si je obsojeni pridobil premoženjsko korist, ki je protipravna. Prvostopenjsko sodišče je pri odločanju utemeljeno upoštevalo okoliščino, da je bila premoženjska korist, ki obdolženemu ni pripadala, nakazana na njegov osebni račun in osebni račun njegove tašče. Povedano drugače, s premoženjsko koristjo je bil obsojeni, ko je bil denar nakazan, neopravičeno obogaten za 10.317,83 EUR.
Zoper sklep sodišča o postavitvi izvedenca ni pritožbe. Tega ne more spremeniti okoliščina, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep opremilo z napačnim pravnim poukom, v katerem je pritožbo zoper sklep dopustilo.
Iz določbe drugega odstavka 399. člena ZKP izhaja, da zoper sklep, ki ga izda senat pred ali med preiskavo, ni pritožbe, razen če je v tem zakonu drugače določeno. Upoštevaje navedeno zakonsko določbo je dovoljenost vložene pritožbe zoper sklep izdan na navedeni zakonski podlagi predvidena le kot izjema, ki je v zakonu tudi posebej določena (sedmi odstavek 169. člena ZKP, tretji odstavek 181. člena ZKP, peti odstavek 202. člena ZKP, drugi odstavek 205. člena ZKP). Ker zakon za primer zavrnitve dokaznih predlogov med preiskavo s strani izvenobravnavnega senata ne predvideva pritožbe zoper tak sklep senata, drugače pa ni določeno niti v določbi prvega odstavka 177. člena ZKP, pritožba zoper tak sklep, ne glede na napačno dan pravni pouk, ni dovoljena. To je višjemu sodišču, glede na določbo 390. člena ZKP narekovalo zavrženje pritožbe kot nedovoljene, v povezavi z določbo 404. člena ZKP, po kateri se določbe 399. - 403. člena ZKP smiselno uporabljajo za vse sklepe izdane po tem zakonu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00077334
KZ-1 člen 50, 50/2, 51, 51/2, 308, 308/3. ZKP člen 95, 95/4, 296, 296/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - priznanje dejstev - odmera kazni - omilitev kazni - izredna omilitev kazni - odločba o stroških kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Držijo navedbe zagovornika, da je okrožna državna tožilka v skladu z drugim odstavkom 296. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) na predobravnavnem naroku za primer priznanja predlagala izrek blažje kazni, kot jo je izreklo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, vendar obtoženec dejanja ni priznal, temveč je priznal le določena dejstva.
Ker obtoženec na predobravnavnem naroku dejanja ni priznal v celoti, tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izrek milejše kazni od predpisane na podlagi drugega odstavka 51. člena KZ-1 in sodišče prve stopnje tudi ni bilo vezano na kaznovalni predlog tožilstva.
Obtoženec je res pridobitno sposoben, na kar kaže tudi sama izvršitev kaznivega dejanja, vendar nima prejemkov ali premoženja in je tako slabšega socialnega položaja. Prestati bo moral sorazmerno dolgo zaporno kazen in v tem času ne bo mogel biti zaposlen, plačati pa bo moral še denarno kazen. Glede na navedeno obtoženec očitno nima sredstev za plačilo stroškov kazenskega postopka in je tako pritožbeno sodišče sodbo sodišče prve stopnje v tem delu spremenilo.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - izvršilni stroški dolžnika - odstop terjatve (cesija) - ugovor dolžnika proti prevzemniku - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - nevtralnost dolžnikovega položaja
Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja. Ker dolžnik pri cesiji ne sodeluje, se njegov pravni položaj ne sme poslabšati. Dolžnik proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti staremu upniku (odstopniku, cedentu). Dolžnikova pravica uveljavljanja ugovorov pa je neodvisna od dobrovernosti cesionarja. Zato v konkretnem primeru ni pravno pomembno, ali je za nov naslov dolžnice vedel novi upnik, temveč, ali je zanj vedel prvotni upnik. Slednji bi namreč moral novega upnika, če je za nov naslov vedel, o tem tudi obvestiti, če tega ni storil, pa navedeno ne more iti na breme dolžnice.