predlog za prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - nedopustnost izvršbe - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju
Tožnica predloga za prekinitev postopka ne utemeljuje s trditvami, da se bo v matičnem izvršilnem postopku razrešilo vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, pač pa s tem, da se bo šele po rešitvi ugovora, ki ga je podala v izvršilnem postopku, izkazalo ali ima pravni interes za vloženo tožbo na nedopustnost izvršbe. To pa ni predhodno vprašanje. Ali je konkretna izvršba dovoljena, je predmet odločanja v tej pravdi.
sprememba tožbe - sprememba tožbe brez soglasja toženca - pooblastilo sodišča za dovolitev spremembe tožbe - razlog smotrnosti - smotrnost spremembe tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama
V skladu s 185. členom ZPP je za spremembo tožbe potrebna privolitev tožene stranke, če ji je bila tožba že vročena v odgovor. Sodišče lahko kljub nasprotovanju tožene stranke dovoli spremembo tožbe, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja. Pravni standard »smotrno za dokončno ureditev razmerja« je treba vsebinsko napolniti s konkretnimi okoliščinami vsakega posameznega primera. Res je eden od možnih kriterijev, ali se z dovolitvijo spremembe tožbe prepreči nova pravda (da torej tožencu ni treba vlagati nove tožbe), vendar je to le eden od kriterijev in niti ne najpomembnejši – sicer bi sodišče moralo spremembo tožbe dovoliti vselej in brez izjem. Smotrnost se kaže predvsem v zagotavljanju načela ekonomičnosti postopka, torej, da se izkoristi že zbrano procesno gradivo, tako da tožniku, če bi moral vložiti novo tožbo, v novem postopku ne bo treba začeti vsega od začetka. Po drugi strani ni v interesu ekonomičnosti in pospešitve postopka in torej tudi ne smotrno za dokončno ureditev razmerja, če spremenjeni zahtevek s prejšnjim nima prave zveze.
Stališče sodišča prve stopnje, da bi policisti v vsakem primeru morali zaseči predmete, tudi brez storilčevega voljnega sodelovanja, je sicer pravilno, vendar ta njihova dolžnost ne more sanirati predhodne nezakonitosti zasega predmetov. Pred pozivom na izročitev predmeta bi moral biti storilec prekrška najprej ustrezno poučen, nato pa bi ob morebitni odklonitvi izročitve predmeta oziroma kršiteljevi pasivnosti policisti lahko opravili pregled osebe (pretipali oblačila osebe in pregledali vsebino stvari, ki jih ima pri sebi oziroma s sabo - četrti odstavek 52. člena ZNPPol). Skladno z drugim odstavkom 52. člena ZNPPol pred začetkom pregleda policisti res ukažejo osebi, naj sama izroči predmete (razen če bi to lahko ogrozilo varnost ljudi ali premoženja), vendar v kolikor je na osebo že osredotočen sum, da je storila prekršek ali kaznivo dejanje, jih ta določba ne odvezuje podaje pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo, da se izročitev predmeta šteje za zakonito.
pritožba v nepravdnem postopku - pritožba, vložena po izteku roka - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom
Zadržana oseba je pritožbo vložila po izteku pritožbenega roka. Ne glede na to je pritožbeno sodišče pritožbo upoštevalo na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr. Pritožba namreč v ničemer ne posega v pravice drugih oseb, teža posega v ustavne pravice zadržane osebe pa nedvomno predstavlja tehtni razlog, ki pritožbenem sodišču nalaga meritorno presojo pritožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - individualni odpust
V primeru t. i. individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delodajalec ni zavezan k uporabi kriterijev za določitev presežnih delavcev iz 102. člena ZDR‑1 (kolektivni odpust), razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca. Tožene stranke taka obveznost ni zavezovala. Prepuščena ji je bila odločitev glede izbire delavcev, katerih dela pod pogoji iz njihovih pogodb o zaposlitvi ne bo več potrebovala. Bistveno je, da izmed več možnih delavcev na istem delovnem mestu pri izbiri delavca ni ravnala diskriminatorno oziroma odpovedi tožnici ni podala zaradi neutemeljenega odpovednega razloga (90. člen ZDR-1).
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - izvršilni stroški dolžnika - odstop terjatve (cesija) - ugovor dolžnika proti prevzemniku - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - nevtralnost dolžnikovega položaja
Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja. Ker dolžnik pri cesiji ne sodeluje, se njegov pravni položaj ne sme poslabšati. Dolžnik proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti staremu upniku (odstopniku, cedentu). Dolžnikova pravica uveljavljanja ugovorov pa je neodvisna od dobrovernosti cesionarja. Zato v konkretnem primeru ni pravno pomembno, ali je za nov naslov dolžnice vedel novi upnik, temveč, ali je zanj vedel prvotni upnik. Slednji bi namreč moral novega upnika, če je za nov naslov vedel, o tem tudi obvestiti, če tega ni storil, pa navedeno ne more iti na breme dolžnice.
pravica do svobodne izbire zagovornika - odvetnik kot priča - dokazni predlog za zaslišanje priče - nezdružljivost funkcij
Pritožniku je pritrditi, da v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bil povabljen za pričo v navedeni kazenski zadevi, pač pa je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku dne 4. 5. 2023 le napovedalo možnost, da se bo to zgodilo glede na opis kaznivega dejanja v vloženem obtožnem predlogu (l. št. 153). Iz spisovnih podatkov je razvidno, da sodišče prve stopnje pred obravnavano odločitvijo niti ni odredilo, da se A. A. vabi za pričo v predmetni kazenski zadevi. Prvostopenjsko sodišče je na tak način napačno uporabilo postopkovno določbo, ki res pravico obdolženca do svobodne izbire zagovornika podreja načelu materialne resnice, vendar pa le v situaciji, ko je zagovornik že nosilec druge procesne vloge, do česar pa v predmetnem postopku še ni prišlo.
V skladu z določbo 355. člena ZKP sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi, kar pomeni, da se dokazi na glavni obravnavi praviloma izvajajo neposredno. Dopustno je opiranje sodbe tudi na izpovedbe prič (med drugim) iz preiskave, če so bile navedene izpovedbe prebrane, ob zakonsko izpolnjenih pogojih za branje le-teh po 340. členu ZKP. V obravnavani zadevi so bile s soglasjem strank, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 19. 12. 2022 prebrane izpovedbe posameznih prič in izvedencev, ne pa tudi izpovedba priče B. B. Ker je prvostopenjsko sodišče s povzemanjem in ocenjevanjem njene izpovedbe iz preiskave, ki na glavni obravnavi, kot rečeno, ni bila prebrana, utemeljevalo svojo procesno odločitev o nepotrebnosti dokaznega predloga za njeno zaslišanje na glavni obravnavi je s tem kršilo določbo 355. člena ZKP, kar je po oceni višjega sodišča, še posebej glede na spremenjen časovni okvir obdolžencu naslovljenega očitka storitve protipravnega dejanja z znaki kaznivega dejanja nasilja v družini, vsaj moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sprejete odločitve - izpodbijanega sklepa.
Tudi v povezavi z vsebino izpovedbe D. A. o razlogih in okoliščinah podane ovadbe zoper A. A. se zaslišanje slednje izkaže za dodatno potrebno zaradi boljše razjasnitve dejanskega stanja okoliščin prijave in ocenjevanja verodostojnosti prič D. A. in nenazadnje tudi B. B.
URS člen 21. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2019) člen 17.
bivalne razmere v priporu - pravica do osebnega dostojanstva - kršitev osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost države - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina
Negativne posledice ki presegajo omejitve pripora, ki so neizogibno povezane z odvzemom svobode, utemeljujejo enotno odmero odškodnine in ne odmere za dan prekomernega trpljenja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo celotno vtoževano obdobje, ne pa posameznih dni. Neutemeljena je pri tem navedba, da sodišče ni ustrezno upoštevalo drugih možnosti, ki jih je toženka zagotavljala, da bi ublažila vpliv negativnih okoliščin na prestajanje kazni. Glede možnosti bivanja izven sob je tako utemeljeno navedlo, da je tožnik znaten del tega časa lahko preživel le na hodniku, ki je bil namenjen uporabi večjega števila pripornikov, torej se tožnikov prostor za gibanje, ki ga je lahko preživel na skupnem hodniku, ni bistveno povečal, oziroma se njegove bivanjske razmere, če je šel iz sobe na hodnik, niso izboljšale. Okoliščina v zvezi z bivanjem izven sobe zato nima takšne teže, kot ji jo daje toženka, oziroma ni moč šteti, da je toženka s to okoliščino ustrezno nadomestila pomanjkanje prostora.
delni umik tožbe - odločanje o stroških pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - nagrada za zastopanje - nagrada za pripravljalno vlogo - urnina - stroški zastopanja in DDV
Stranka ima pravico do zastopanja pri vseh procesnih dejanjih sodišča, tudi pri ogledu z izvedencem. Nobenega dvoma ni, da odvetniku pripada nagrada tudi za takšno zastopanje, sicer pa je ta posebej predpisana v tar. št. 21/4.
Sodišče prve stopnje je tožencema utemeljeno priznalo nagrado za sestavo pripravljalnih vlog, tudi za čas od 25. 3. 2022 dalje. Stranka ima pravico do izjave o vseh dejanskih in pravnih vidikih spora, vključno z izjavami svojega nasprotnika ter potekom in izidom dokazovanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je dejanski razlog za odpoved predstavljal krivdni razlog, to je kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in ne kakšen drug razlog. Glede obstoja tožnikove krivde za storjene kršitve je sodišče prve stopnje argumentirano obrazložilo, da se je zavedal kršitev in je bil sposoben razumeti pomen in posledice svojih ravnanj. Na podlagi izvedenskih mnenj je prepričljivo ugotovilo, da se je bil tožnik, kljub prisotnosti duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola, v času očitanih kršitev sposoben zavedati svojih obveznosti in bil sposoben razumeti pomen in posledice svojih ravnanj. Glede na to pritožba neutemeljeno vztraja, da je očitane kršitve storil zaradi odvisnosti od alkohola.
ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 8, 286b, 86b/1, 286b/2.
obseg in deleži na skupnem premoženju - poslovni delež v družbi - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - grajanje postopkovnih kršitev - pravočasnost grajanja kršitev določb pravdnega postopka - pravočasnost grajanja
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na listino v prilogi C38. Tožnica trdi, da ji ta listina ni bila vročena in da se o njej ni mogla izjasniti. Vsebinsko pa tako zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Na to procesno kršitev pa se tožnica ne more uspešno sklicevati, saj je ne uveljavlja pravočasno.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je toženec dokazal, da osnovni vložek v višini 7.425,00 EUR ni bil plačan z denarnimi sredstvi, ki sta jih pravdni stranki pridobili z delom v času njune zunajzakonske zveze, niti z denarnimi sredstvi, ki so izvirala iz njegove podjetniške dejavnosti (iz s.p.), da je dokazal, da je denar za toženčev osnovni vložek v celoti prispeval njegov oče. Ob takšnih dejanskih zaključkih pa je materialno pravno, v skladu z določilom 2. odstavka 58. člena ZZZDR, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da toženčev 99% poslovni delež v družbi A. d.o.o. ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
OZ člen 52, 101. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. ZPP člen 8, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 299, 299/1, 313, 313/1, 313/2, 339, 339/2, 339/2-14, 378, 378/1.
prodajna pogodba - napaka v zapisu parcelne številke - izročitev pogodbe - sočasna izpolnitev obveznosti - soglasje volj - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - ustni dogovor - načelo ustnosti - načelo dobre vere in poštenja - pravica do enakega varstva pravic - odmera stroškov pravdnega postopka - odvetniška tarifa - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je argumentirano pojasnilo, da bi moral biti načeloma dogovor o sočasni odpravi napake oz. sočasnem prenosu lastninske pravice na parcelah 781/24 in 781/27, kot ga zatrjuje toženec, sklenjen v pisni obliki, vendar je upoštevaje načeli ustnosti ter dobre vere in poštenja vseeno presojalo, ali sta pravdni stranki ta dogovor sklenili ustno. Tak ustni dogovor bi bil upošteven, če bi do njegove sklenitve prišlo.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00071624
ZVEtL-1 člen 23, 23/4-1, 28, 29, 29/4. SZ-1 člen 32.
dejanska etažna lastnina - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - vzpostavitev etažne lastnine - vpis etažne lastnine - idealni delež - katastrski podatek - neskladnost podatkov v evidencah - splošni skupni del - soglasje etažnih lastnikov - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - zakonska domneva - ogled na kraju samem - oprava naroka - potrebno strokovno znanje - dokaz s sodnim izvedencem
Oprava naroka z zaslišanjem prič in ogledom na kraju samem v tem nepravdnem postopku ni obvezna, prav tako pa oprava ogleda kraja ne bi bila smotrna, saj sodišče za presojo, ali gre v gradbenem smislu za samostojni, ločeni dve stavbi, nima potrebnega strokovnega znanja.
Sporne dele, ki predstavljajo skupne komunikacijske prostore, je zato sodišče v skladu z domnevo opredelilo kot splošne skupne dele obravnavane stavbe.
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. In to je sodišče tudi storilo, ko je dokončalo etažno lastnino z ugotovitvijo deležev na splošnih skupnih delih v korist vseh lastnikov posameznih delov.
ponovljen postopek - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - pretrpljene duševne bolečine - stopnja duševnih bolečin - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - načelo individualizacije - pomanjkljive trditve
Tudi glede nepremoženjske škode velja, da ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Biti mora konkretizirana, zatrjevana in dokazana. Sodišče pa mora znotraj odmere enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa v vsakem posameznem primeru vsebinsko napolniti pravni standard pravične denarne odškodnine, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnik podal zelo splošne trditve o svojem duševnem trpljenju, ki jih tudi ob zaslišanju ni ustrezno konkretiziral in individualiziral (v smislu opisa, kako se je duševno trpljenje pri njem izražalo).
Zoper sklep sodišča o postavitvi izvedenca ni pritožbe. Tega ne more spremeniti okoliščina, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep opremilo z napačnim pravnim poukom, v katerem je pritožbo zoper sklep dopustilo.
Pritožbeno sodišče zato pritrjuje prvostopenjski pravni presoji, da predlagatelj s svojimi navedbami v predlogu ni izkazal pravnega interesa za sklenitev sodne poravnave po prvem odstavku 309. čelna ZPP. Vendar posledica pomanjkanja pravovarstvenega interesa ni zavrnitev predloga, kot je napačno zaključilo sodišče prve stopnje, temveč njegovo zavrženje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00077334
KZ-1 člen 50, 50/2, 51, 51/2, 308, 308/3. ZKP člen 95, 95/4, 296, 296/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - priznanje dejstev - odmera kazni - omilitev kazni - izredna omilitev kazni - odločba o stroških kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Držijo navedbe zagovornika, da je okrožna državna tožilka v skladu z drugim odstavkom 296. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) na predobravnavnem naroku za primer priznanja predlagala izrek blažje kazni, kot jo je izreklo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, vendar obtoženec dejanja ni priznal, temveč je priznal le določena dejstva.
Ker obtoženec na predobravnavnem naroku dejanja ni priznal v celoti, tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izrek milejše kazni od predpisane na podlagi drugega odstavka 51. člena KZ-1 in sodišče prve stopnje tudi ni bilo vezano na kaznovalni predlog tožilstva.
Obtoženec je res pridobitno sposoben, na kar kaže tudi sama izvršitev kaznivega dejanja, vendar nima prejemkov ali premoženja in je tako slabšega socialnega položaja. Prestati bo moral sorazmerno dolgo zaporno kazen in v tem času ne bo mogel biti zaposlen, plačati pa bo moral še denarno kazen. Glede na navedeno obtoženec očitno nima sredstev za plačilo stroškov kazenskega postopka in je tako pritožbeno sodišče sodbo sodišče prve stopnje v tem delu spremenilo.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/2, 9, 9/1, 9/2.
stroški prihoda priče na sodišče
Prihod v Ljubljano je sicer možen z javnim prevoznim sredstvom, vendar s prestopanjem preko Zagreba. V tem primeru pa je potrebno upoštevati izjemo, kot je določena v drugem odstavku 9. člena Pravilnika o povrniti stroškov v pravdnem postopku. Potovanje preko Zagreba je namreč bistveno daljše.