S pritožbeno trditvijo, da pritožnica in dolžnik nista niti mogla imeti vedenja o mogočem oškodovanju, ker v času sklenitve darilne pogodbe ni obstajala nobena domnevna terjatev (niti na podlagi pravil o odgovornosti poslovodij po 263. členu ZGD-1 niti na podlagi koncernskih pravil po členu 545 istega zakona), pritožnica zato ob pravilnem materialnopravnem zaključku sodišča o tem, da se pri neodplačnem razpolaganju subjektivni izpodbojni pogoj izkazuje že s samim obstojem neodplačnega pravnega dejanja glede na neizpodbojno domnevo o takšnem vedenju dolžnika, ne more uspeti izpodbiti zaključka o dolžnikovi vednosti možnega oškodovanja upnikov. Za tretjega (to je za toženko) se takšno vedenje niti ne zahteva, in izpodbijana sodba na takšnem zaključku niti ne temelji.
OZ člen 39, 40, 86, 284, 284/2, 981, 981/1, 983, 983/3, 984, 984/2. ZIZ člen 272, 272/1.
zavarovalna pogodba - pogodba za življenjsko zavarovanje - nezgodno zavarovanje za primer smrti - ničnost pogodbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - pogodba v korist tretjega - beneficiar - odpadla kavza - naknadna ničnost
Sprejeta odločitev je materialnopravno pravilna. Kasneje odpadla pogodbena podlaga (kavza), ki ob sklenitvi pogodbe ni bila nedopustna, po ustaljenih stališčih sodne prakse ne povzroči naknadne ničnosti pogodbe. To velja za vse pogodbe, vključno z darilno, na katero se je pritožnik smiselno skliceval ob navedbah na odpadli darilni namen zavarovalke pri določitvi upravičenca v zavarovalni pogodbi za primer smrti.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/4.
sodna določitev primerne denarne odpravnine - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - materialni stroški izvedenca - stroški za analize - vsebina izreka sklepa
Delo, ki ga je opravila družba A. d. o. o., vsebinsko predstavlja analizo, ki je bila nujna za izdelavo izvedenskega mnenja o primerni denarni odpravnini zaradi izključitve manjšinskih delničarjev.
Četrti odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku določa, da če je izvedenec uporabil naprave ali material svojega delodajalca, gre pravica do povrnitve dejanskih izdatkov delodajalcu. Citirana določba sicer govori o dejanskih izdatkih, vendar jo je po mnenju pritožbenega sodišča treba razlagati v širšem smislu, tako da zajame povrnitev stroškov, kot jih je opredelilo Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 623/2005, torej ne zgolj kot porabo denarja, temveč tudi časa, dela, ali virov.
Z golim zanikanjem prejema obvestila tožena stranka ne more izpodbiti dokaznega pomena javne listine po prvem v zvezi s četrtim odstavkom 224. člena ZPP, ki ga ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi v spisu.
Glede na prejeto obvestilo bi tožena stranka ob razumni skrbnosti in odsotnosti sodne pošiljke po izteku petnajstdnevnega roka morala preveriti kje je sodno pisanje in poskrbeti za njegov prevzem. Na pravilnost vročitve, ki je opravljena skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP s potekom petnajstdnevnega roka za prevzem pošiljke na pošti, vračilo pošiljke sodišču, ki je vročitev odredilo, ne vpliva. Zato ni pravno odločilna pritožbena navedba, da tožena stranka ni prejela sklepa oziroma da ji pošiljka ni bila vložena v nabiralnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00070862
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 451, 452. OZ člen 619. ZDR-1 člen 62, 62/2. ZDSS-1 člen 5. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 63.
gospodarski spor majhne vrednosti - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - sedež tožene stranke - ugovor stvarne pristojnosti - nepravočasen ugovor - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - pravna narava pogodbe - podjemna pogodba (pogodba o delu) - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - prekluzija navajanja dejstev - neupoštevanje prepoznih navedb - druga pripravljalna vloga tožene stranke - neizvedba dokazov
Za sojenje v konkretni zadevi je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena v zvezi s 63. členom Uredbe št. 1215/2012, saj ima toženka sedež v Republiki Sloveniji.
Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred njeno vročitvijo toženki. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na toženkin ugovor v odgovoru na tožbo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZPP).
Stranke v sporih majhne vrednosti v svoji drugi pripravljalni vlogi ne smejo navajati novih dejstev in dokazov, razen če je to nujno zaradi novih dejstev, ki jih je v svoji predhodni vlogi podala nasprotna stranka (451. in 452. člen ZPP)
ugotovitev obsega zapuščine - dokazno breme - vračunanje daril v dedni delež zakonitega dediča - cenitev vrednosti nepremičnine - povečanje dednega deleža - nedovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Pritožnica opozarja, da naj bi obstajala še neka druga denarna sredstva in zavarovanja, ki pa jih ne opredeli, zato te pritožbene trditve ni mogoče preveriti. Seveda je trditveno in dokazno breme za zatrjevan obstoj sredstev, ki naj bi bila del zapuščine, na strani tistega, ki obstoj teh sredstev zatrjuje, ne pa na strani ostalih dedičev, kot predlaga pritožba.
Pritožbi govori tudi o pravici uveljavljati povečanje dednega deleža v skladu z drugim in tretjim odstavkom 13. člena ZD. Kot je razvidno iz spisa, pritožnica te pravice pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala, uveljavljanje v pritožbi pa je prepozno in ga zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Povsem pravilna je obrazložitev sodišča, da vloga tožnika, ki je postavljen pod skrbništvo in v postopku pred sodiščem ne more nastopati samostojno, za opravljanje pravdnih dejanj v tem socialnem sporu nima pravdne sposobnosti niti odobritev skrbnika, nima pravnega učinka.
postopek za delitev solastnih nepremičnin - civilna delitev solastne stvari - delitev solastne stvari v nepravdnem postopku - sodna delitev solastne stvari - smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - primerna uporaba določb ZIZ
Ni bil vložen predlog za nadaljevanje postopka po pravilih 2. oddelka 12. poglavja ZNP-1, je bil pa vložen predlog, da se opravi delitev po drugem odstavku 158. člena ZNP-1. Tako so izpolnjeni pogoji za delitev po drugem odstavku 158. člena ZNP-1, kar pomeni, da se bo delitev opravila po ZNP-1 in ne (direktno) po določbah ZIZ.
Za postopek civilne razdelitve solastnih nepremičnin po oceni pritožbenega sodišča ne morejo biti uporabne vse določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ampak le tiste, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev (solastnikov) v odnosu do solastne stvari.
stečajni postopek - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - ločitvena pravica - izločitvena pravica - denarna terjatev - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - analogna uporaba pravil - stroški stečajnega upravitelja - nepotrebni stroški - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - prekinitev postopka - posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine
Odvzem premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali v zvezi z njim, se stečajnopravno prilega bodisi denarni terjatvi bodisi izločitveni pravici, kar govori zoper analogno uporabo trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na ločitveno pravico. Okoliščina, da ta odstavek glede premoženja, v zvezi s katerim so bila v stečajnem postopku opravljena dejanja, katerih posledica je nastanek stroškov, prostovoljnemu pridobitelju tega premoženja nalaga tudi breme teh stroškov, ne utemeljuje analogne uporabe tega člena v zadevnem primeru.
Odkar se je od slovenskega priznanja zavarovanja odvzema koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, in izvedbe tega zavarovanja v zemljiški knjigi jasno kazalo kot možnost, da stečaj ostane brez vse stečajne mase - kar se je pozneje tudi uresničilo -, je bilo treba z opravljanjem vseh dejanj zastati.
V konkretni zadevi je izrazito izkazana ponovitvena nevarnost obdolženca že s tem, ko je po izvršitvi kaznivega dejanja umora, pri izvrševanju kaznivega dejanja izsiljevanja na škodo C. C., tudi slednjemu grozil z ubojem njega in njegovih družinskih članov. Že to so same po sebi zadosti posebne okoliščine, ki kažejo na konkretno in realno verjetnost, da bi obdolženec na prostosti kaznivo dejanje umora tudi ponovil, saj je iz načina izvršitve kaznivega dejanja umora mogoče utemeljeno sklepati, da ne zmore dovolj lastne kritičnosti in samokontrole, ki bi ga odvrnila od izvršitve kaznivega dejanja umora.
neizvedba dokazov - zaslišanje strank - vrnitev v prejšnje stanje - organiziranje dela - pravna oseba
Tožeča stranka utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni navedlo konkretnih razlogov za neizvedbo predlaganega dokaza z zaslišanjem njenega zakonitega zastopnika in priče bivšega prokurista, da ne zadostuje splošna opredelitev zavrnitve dokaza in da jih sodišče prve stopnje ni obrazloženo zavrnilo.
ZIZ člen 9, 176, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - nesuspenzivno pravno sredstvo - ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - odlog izvršbe - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - metoda primerljivih prodaj - internetni oglasi - nedovoljene pritožbene novote
Vložen predlog za odlog in ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ne predstavljata ovire, ki bi preprečevala ugotavljanje vrednosti nepremičnine in izdajo izpodbijanega sklepa. Po 176. členu ZIZ se namreč vrednost nepremičnine lahko ugotovi še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, prav tako je po 9. členu ZIZ ugovor nesuspenzivno pravno sredstvo, ki ne zadrži izvršbe. Neposrednih učinkov na izvršbo tudi nima sam predlog za odlog izvršbe, temveč šele morebitni sklep, s katerim je predlogu ugodeno.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izvedenka za organizacijo ogleda storila več od pričakovane skrbnosti, ogled je poskusila opraviti dvakrat, ob tem pa pooblaščenka dolžnika poštnih pošiljk ni prevzemala in se ni javljala na telefon, neodziven je bil tudi dolžnik, ki ogleda ni omogočil.
Notranji ogled nepremičnin ni bil opravljen iz razlogov na strani dolžnika. Notranji ogled niti ni nujno potreben in cenilec ob onemogočitvi le-tega cenitev lahko vseeno strokovno opravi, če ima na razpolago dovolj ostalih kvalitetnih podatkov o površinah, stanju in opremljenosti objekta ter celotne nepremičnine.
Pri navedbah dolžnika o zatrjevano višjih oglaševanih cenah stanovanj gre za oglase, ki ne potrjujejo dejanske vrednosti oglaševanih nepremičnin, temveč le želeno vrednost, medtem ko je cenilka upoštevala cene dejansko realiziranih prodaj.
Zakonska določba šestega odstavka 492. člena ZKP omogoča za primere, ko je kaznivo dejanje storjeno in niso podani drugi razlogi opravičljivosti, prav tako pa ni podana neprištevnost, nadaljevanje kazenskega postopka z obtožnico ali obtožnim predlogom. V takem primeru sodišče najprej zavrže predlog državnega tožilca za izrek varnostnega ukrepa, tako v primeru, če državni tožilec predlog umakne, kot tudi če sodišče po obravnavi sámo ugotovi, da za izrek ukrepa ni izpolnjen pogoj neprištevnosti. Zavrženje predloga nima učinkov, ki bi onemogočali ponovno sojenje za isto kaznivo dejanje na podlagi obtožnega akta državnega tožilca, ki mora biti vložen najpozneje v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa o zavrženju.
Zoper obtožnico iz šestega odstavka 492. člena ZKP (v nobenem primeru) ni ugovora, saj se v tem primeru smiselno uporablja določba tretjega odstavka 344. člena tega zakona. Neizdaja sklepa o zavrženju predloga torej na (ne)dopustnost ugovora zoper obtožnico nima prav nobenega vpliva.
Stališče sodišča prve stopnje, da je kot objektivno okoliščino v okviru presoje grozovitosti načina odvzema življenja možno upoštevati le trajanje fizičnih bolečin oškodovanke, je napačno.
Utemeljevanje grozovitosti načina odvzema življenja zgolj ali predvsem na količini trpljenja žrtve, ki da je ali ni presežna, je namreč v neskladju s svetostjo človeškega življenja in s človekovim dostojanstvom.
Obdolženec je imel možnost, da se brani pred spremenjeno oziroma drugačno pravno kvalifikacijo, kot jo je opredelilo sodišče prve stopnje, zato ne gre za sodbo presenečenja.
Pravilna je dokazna ocena in presoja sodišča prve stopnje, da soglasja volj za sklenitev podjemne pogodbe za izdelavo in predelavo kletnih vrat ter izdelavo slepih podbojev ni bilo. Pritožbeno sodišče verjame, da sta se stranki dogovarjali za različne projekte, vključno z vrati v kletnih prostorih, a ni izkazano, da bi se za ta posel tudi dogovorili. Ker tožnica ni dokazala, da sta s toženko sploh sklenili pogodbo za izdelavo in vgradnjo kletnih vrat, je za odločitev v zadevi nepomembno vprašanje, ali ji je toženka vgradnjo vrat onemogočila ali ne ter kolikšen del cene bi morala poravnati že pred samo vgradnjo. Obveznost plačila ni nastala že zato, ker pogodba, na kateri bi temeljila, ni bila sklenjena. Enako velja glede zahtevanega plačila za slepe podboje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00070833
OZ člen 74, 299, 299/1, 378, 378/1, 766. ZOdv člen 12, 12/3. ZPP člen 99, 99/1, 99/4.
plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje - pooblastilo odvetniku - mandatna pogodba z odvetnikom - preklic ali odpoved pooblastila - preklic pooblastila - obveznosti pooblaščenca po preklicu pooblastila - nujna procesna opravila
Ko odvetnik stranki odpove pooblastilo je pomembno, da je stranka zavarovana tako, da mora odvetnik navkljub odpovedi še mesec dni opravljati zanjo procesna dejanja, ki so nujna za odvrnitev grozeče škode. Če pa pooblastilo prekliče stranka, s tem sama in vedoma sprejeme riziko nastanka škode, saj izrazi, da odvetniških storitev ne želi več. Takrat potrebe po prej predstavljenem varovanju ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00071607
OZ člen 197. ZFPPIPP člen 24.
stečajni dolžnik - stečaj pravne osebe - uvedba stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena pogodba - posodobljen seznam terjatev - pobotanje terjatev v stečajnem postopku - nedenarna terjatev upnika - aktivna legitimacija - investitor - neupravičena obogatitev - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - plačilo dela - dokončanje posla - obogatitveni zahtevek - ugovor zastaranja - sodba presenečenja - nedopustna pritožbena novota
Odločilno je, da je v trenutku uvedbe stečajnega postopka tožena stranka svojo pogodbo že izpolnila v celoti, tako da pogodba ni bila vzajemno neizpolnjena pogodba.
Na seznamu ni terjatve, ki jo sedaj zahteva tožeča stranka, saj je bilo nesporno, da tožena stranka v stečajnem postopku ni zahtevala nobenih sprememb nedenarnih obveznosti v denarno in ni tega priglasila v stečajnem postopku. Zato ne more biti govora o pobotanju v stečajnem postopku.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča razlog za zamudo z dokončanjem študijskih obveznosti ni bil v višji sili in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
KZ-1 člen 257a, 258. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1,110/1-2. ZJN-3 člen 4, 95.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - utemeljenost odpovednega razloga - oblika krivde - sodna razveza
V zvezi z očitanima kaznivima dejanjema nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 ali kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu KZ-1 ni podan element ustrezne oblike krivde, tj. naklep. Že zaradi tega je izredna odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Notranji revizor je sicer ugotovil, da se mesečni stroški za adaptirane prostore, kjer se čiščenje ni izvajalo, niso ustrezno korigirali in zmanjšali, a je ob tem tožencu predlagal sprejem organizacijskega navodila za natančno definiranje pristojnosti in odgovornosti vseh, ki so odgovorni za izvajanje storitev skladno s pogodbenimi določili. Glede na take ugotovitve notranjega revizorja je pravilen zaključek, da dolžnost preverjanja obsega opravljenih storitev čiščenja ni bila določno prenesena na tožnika. Pritožba se zato neutemeljeno sklicuje na tožnikovo seznanjenost z izvedbo adaptacijskih del in potrebno zmanjšanje vrednosti storitve za prostore, v katerih se čiščenje ni izvajalo, saj ob odsotnosti izrecne naložitve te dolžnosti tožniku to na zakonitost izredne odpovedi ne vpliva. Tožnik s svojimi ravnanji in opustitvami dolžne skrbnosti ni povzročil škode ali kako drugače povzročal ali omogočal nezakonite ali nenamenske porabe javnih sredstev. Nastanek škode je pri očitanih kaznivih dejanjih objektivni pogoj kaznivosti.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni samovoljno in samoiniciativno odločal o povišanju cen storitev čiščenja niti o številu zaposlenih pri izvajanju storitve čiščenja, za katere se je upošteval dvig minimalne plače. Med znake kaznivega dejanja se namreč šteje tudi delavčev subjektivni odnos (krivda), ki se v KZ-1 zahteva za storitev določenega kaznivega dejanja. Za obstoj kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 ali kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu KZ-1 mora biti podana ustrezna stopnja krivde, tj. naklep. Da bi mu bilo mogoče očitati naklep, bi se moral zavedati, da s svojim ravnanjem krši zakone ali druge predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače povzroči ali omogoči nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev oziroma nevestno ravna v službi, ter takšno ravnanje tudi hoteti ali opustiti. Tožniku tega ni mogoče očitati, saj se je pred pripravo in parafiranjem dodatkov usklajeval oziroma posvetoval z ostalimi zaposlenimi (in nadrejenimi) in si pridobival ustrezne informacije. Naklepnega ravnanja mu ni mogoče očitati pri potrjevanju računov, saj ta tožnikova obveznost niti ni bila ustrezno konkretizirana. Tožniku glede na ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče očitati niti t. i. eventualnega naklepa, ki pa tudi sicer za kaznivo dejanje iz 257.a členu KZ-1 ne zadostuje.
URS člen 22. ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3. ZST-1 člen 31, 31/1.
odmera pravdnih stroškov - standard obrazložitve sklepa - obrazložitev stroškovne odločitve - vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - zahteva za preizkus vrednosti spornega predmeta s strani tožene stranke - primarni in podredni tožbeni zahtevek
Skladno z določilom tretjega odstavka 44. člena ZPP ima namreč sodišče korekturno dolžnost le, če je vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede očitno prenizka ali previsoka in zato nastane vprašanje o stvarni pristojnosti sodišča. Po določilu prvega odstavka 31. člena ZST-1 pa je korekturna dolžnost podana le, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost spornega predmeta ocenila prenizko. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da navedena sporna vrednost ne odstopa in da je primerna ter je začelo z vodenjem postopka, temu pa ni nasprotovala tudi nobena od pravdnih strank. Zato sodišče prve stopnje v tem primeru ni imelo pravne podlage za določitev vrednosti spornega predmeta, ki bi bila drugačna od vrednosti spornega predmeta, ki sta jo tožnici navedli v tožbi. V kolikor sta toženki bili mnenja, da postavljena sporna vrednost ni primerna, bi morali na to opozoriti v odgovoru na tožbo oziroma tekom postopka pred sodiščem prve stopnje. Tam sta imeli možnost, da ugovarjata temu, da vrednost spornega predmeta ni navedena diferencirano. Ustavno sodišče RS se je že izreklo, da tudi v primeru, ko zakonodajalec odgovornost za zavarovanje strankinih pravic v določeni meri nalaga sodišču, to ne pomeni, da stranke niso tudi same dolžne poskrbeti za varstvo svojih pravic v postopku, in da je logično pričakovanje, da bodo predvsem stranke same skrbele za ustrezno varstvo svojih pravic oziroma da bodo same nosile negativne posledice ne dovolj skrbnega ravnanja v postopku.
ZSPJS člen 22e, 24, 24/1, 24/3. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3, 3/2.
položajni dodatek - povečan obseg dela - policist - notranja organizacijska enota
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da A. skupina policistov, napotena v Republiko Severno Makedonijo, ne predstavlja notranje organizacijske enote glede na Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence.