ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
oporočno razpolaganje - razpolaganje s skupnim premoženjem - skupno premoženje zakoncev - neusklajenost dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja - dedovanje zakonca - spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - uveljavljanje zmanjšanja oporočnih razpolaganj - prikrajšanje nujnega dednega deleža
Po ustaljeni sodni praksi se v tovrstnih primerih, ko je samo eden od zakoncev vpisan v zemljiško knjigo, dejstva o obstoju skupnega premoženja, njegovem obsegu in deležih na njem pa so sporna, za manj verjetno šteje pravica tistega, ki zemljiškoknjižnemu stanju nasprotuje.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - prehod zasebne lastnine v družbeno - sklenitev pravnega posla in plačilo odškodnine - predpostavke za veljavnost pravnih poslov - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - pridobitev pravice uporabe - družbena lastnina s pravico uporabe - deklaratorna narava vpisa pravice uporabe v zemljiški knjigi - razdružitev solastnine - nedopustne pritožbene novote
Za veljaven nastanek pravnega posla so lahko usodne le napake pri njegovi sklenitvi, medtem ko napake v izpolnitveni fazi ne morejo vplivati na veljavnost pravnega posla; lahko pa so podlaga za različne zahtevke stranke, ki izpolnitve ni prejela.
Sporne nepremičnine so prešle iz zasebne lastnine v družbeno lastnino, tako da je tožničina pravna prednica na njih pridobila pravico uporabe, tožnica pa ob uveljavitvi Zakona o gospodarskih javnih službah 2. 7. 1993 lastninsko pravico. Pravni predniki tožencev po letu 1979 in 1980 s spornimi nepremičninami niso mogli več razpolagati, saj so svojo lastninsko pravico izgubili ne glede na to, da so ustrezne vknjižbe v zemljiški knjigi takrat izostale. Bistveno je, da je bil vpis tako pridobljene pravice uporabe le deklaratorne narave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00071106
OZ člen 88, 88/1. ZVPot člen 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - praksa SEU - sodna praksa Ustavnega sodišča - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - novejša sodna praksa - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pravice potrošnika
Glede na novejšo sodno prakso povzete ugotovitve prvostopenjskega sodišča ne omogočajo zaključka o korektno opravljeni pojasnilni dolžnosti toženke in je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna.
Ni dovolj, da se potrošnik zaveda, da se valutni tečaj lahko spremeni, pač pa mu je treba dati jasno vedeti, da se tečaj lahko znatno spremeni in ima zato nezanemarljive negativne ekonomske učinke. Banka mora kreditojemalca opozoriti, da je stopnja valutnega tveganja visoka, ker so nihanja lahko potencialno velika zlasti v dolgoročnem obdobju in imajo lahko znatne negativne posledice na njegove finančne obveznosti. Iz odločb Ustavnega sodišča izhaja, da pojasnilo potrošniku o vrstah kredita, ki jih banka odobrava, primerjalna predstavitev drugega kredita v EUR, opozorilo o možnostih bodočega (neugodnega) nihanja tečaja in tuje obrestne mere oziroma grafična predstavitev preteklih nihanj tečajnega razmerja, opozorilo na možnost spreminjanja mesečne anuitete in glavnice kredita v posledici valutnega tveganja, fiksni izračun bodočih obrokov na temelju aktualnega tečaja, da banka ni „reklamirala“ kredite v CHF, pogodbeno določilo o valutnem tveganju, čas za razmislek pred sklenitvijo kreditne pogodbe, možnost konverzije kredita v evrskega in opozorilo notarja na pravne posledice sklenjene pogodbe ne zadoščajo za izpolnitev standarda pojasnilne dolžnosti, ki se zahteva od ponudnika posojil v tuji valuti.
Toženka je kršila načelo vestnosti in poštenja (dobro vero v postopkovnem smislu), kar pomeni, da je sporni pogoj nepošten. Brez njega nadaljnji obstoj kreditne pogodbe ni mogoč, kar vodi k materialnopravnemu zaključku, da je zaradi nepoštenega pogoja kreditna pogodba v celoti nična.
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - videz nepristranskosti sojenja - dvom o nepristranskosti sodnika - izločitveni razlog - plačilo predujma za izvedenca
Sporočila sodnice povprečno razumen človek ne more razumeti drugače, kot da bo sodnica toženkino neplačilo polovice predujma upoštevala pri dokazni oceni oziroma pri presoji zadeve, to pa v toženkino škodo. Pojasnilo sodnice v njeni izjavi 31. 1. 2019, da je s tem želela doseči, da bi izvedenec lahko čim prej začel z delom, ne spremeni ničesar, saj postopka ni mogoče pospešiti (11. člen ZPP) s procesnimi kršitvami. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča (ki si mora za to prizadevati ves čas postopka) je potrebno izključiti vsakršno možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
kaznivo dejanje nasilja v družini - trajnejša življenjska skupnost - podrejen položaj - dokazanost - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je izrek oprostilne sodbe utemeljilo z navedbami, da nista dokazana dva zakonska znaka kaznivega dejanja nasilja v družini, to je druga trajnejša življenjska skupnost in podrejenost oškodovanke. Tosmerno obrazložitev utemeljeno izpodbija državna tožilka, ki sodišču prve stopnje na eni strani upravičeno očita, da je nekritično verjelo zagovoru obdolženca, ne da bi upoštevalo, da si je obdolženec deloma prihajal sam s seboj v nasprotje, medtem ko na drugi strani argumentirano poudarja, da so izpovedbo oškodovanke smiselno potrdile vse zaslišane priče.
upravnik večstanovanjske stavbe - aktivna legitimacija upravnika za izterjavo obratovalnih stroškov - veljavnost pogodbe o upravljanju - dokaz veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju - trditveno in dokazno breme upravnika - dokazovanje negativnega dejstva - predhodno vprašanje - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - spor majhne vrednosti
Ni res, da tožeča stranka zaradi dejstva, da gre za spor male vrednosti, ne bi mogla dokazovati, da je upravnik. Res je, da predmet te pravde ni spor o obstoju oz. veljavnosti pogodbe o upravljanju, ampak je to zahtevek na plačilo zneskov, ki jih tožeča stranka kot upravnik uveljavlja od toženke. A vendar se je vprašanje veljavnosti pogodbe o opravljanju upravniških storitev pojavilo zaradi ugovora toženke, ki je menila, da ta ni veljavna. Ker je aktivno legitimiran za tak zahtevek samo upravnik, je bilo zaradi ugovora ključno odgovoriti na (predhodno) vprašanje veljavnosti navedene pogodbe, za kar pa je zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena dokazno breme na tožeči stranki.
Če je bilo v drugi pravdi ugotovljeno, da so etažni lastniki določili novega upravnika, to v ničemer ne vpliva na odločitev obravnavani zadevi.
Pritožba ne pojasni razlogov za stališče, da v sporu male vrednosti sodišče ne bi moglo samo reševati predhodnega vprašanja, za tako stališče pa tudi ni podlage v ZPP.
ZPP člen 278, 278/1, 316, 453a, 453a/1, 458, 458/1.
posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - vložitev odgovora na tožbo - obrazloženost odgovora na tožbo - neobrazložen odgovor na tožbo - fikcija pripoznave tožbenega postopka - sodba na podlagi pripoznave - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi
Ker toženka v odgovoru na tožbo ni nasprotovala tožbenemu zahtevku, je prvo sodišče utemeljeno štelo, da ni bil vložen in da je toženka pripoznala tožbeni zahtevek, glede na to, da gre v tej zadevi za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 278. člena, prvi odstavek 453.a člena in prvi odstavek 443. člena ZPP). Ker so bili izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP je prvo sodišče utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, na kar je bila toženka pravilno opozorjena (drugi odstavek 453.a člena ZPP).
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - določitev vrednosti daril - vračunanje daril v dedni delež - spor o obsegu zapuščine - spor o obsegu zapustnikovega premoženja
Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko je zapuščinski postopek prekinilo. Ker gre v tem delu za spor o obsegu zapuščine, sodišče prve stopnje spornih dejanskih vprašanj ne sme reševati samo, ampak mora odločanje prepustiti pristojnemu pravdnemu sodišču. Enako velja za vračunanje darila v dedni delež dediča C. C. mlajšega, ki darilo sicer priznava, vendar je med dediči sporna njegova vrednost. Odveč je potemtakem sklicevanje pritožnice na trditveno in dokazno gradivo, ki ga je že posredovala zapuščinskemu sodišču, lahko pa to vpliva na presojo, čigava pravica je manj verjetna, in posledično na odločitev o tem, koga bo zapuščinsko sodišče napotilo na pravdo.
Utemeljena je pritožbena trditev, da ni sporna celotna terjatev zapustnika zoper dolžnika B. B., pač pa samo njen presežek nad 30.000,00 EUR. Za ta znesek je bila z dolžnikom sklenjena poravnava, čemur ostali dediči ne nasprotujejo. Sodišče bi torej moralo pritožnico napotiti na pravdo samo za 21.600,00 EUR, kolikor naj bi po stališču dedinje znašale dolgovane obresti. Čeprav gre v tem delu za pravno vprašanje, bo morala pritožnica svoje stališče dokazati v pravdi, ker se to vprašanje tiče obsega zapuščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00071314
ZPP člen 335, 335-4, 336. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 12, 16, 18. DZ člen 141, 141/8. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47a.
začasna ureditev stikov - odločba o stikih - sprememba ureditve stikov - dokazovanje z izvedencem - postavitev dodatnega izvedenca - odtujitev otroka od roditelja - podpis pritožbe - varen elektronski podpis - odmera nagrade izvedenca - nagrada izvedencu za delo - pisno izvedensko mnenje - več sodelujočih izvedencev - Izvedenec za deficitarno področje
ZPP pisno izvedensko mnenje res določa le kot drugo možnost, a v praksi je pravilo, ki ima utemeljen razlog – tak pristop omogoča bolj poglobljen pristop k delu izvedenca; pisno mnenje je praviloma bolj razumljivo, izčrpno in pregledno. Če sodišče kljub zahtevi stranke izvedenca ne zasliši, ne gre za bistveno kršitev določb postopka, če stranka ni podala pripomb, glede katerega bi bilo treba izvedenca zaslišati.
Na strani staršev ni prišlo do spremembe okoliščin, ki bi terjale drugačno določitev stikov, prišlo pa je do spremembe pri mladoletnem A. Kot ugotavljata izvedenki, je skoraj petnajstletni fant v razvojnem obdobju, ko je treba kljub nevarnosti za njegov odnos z materjo, upoštevati njegovo pristno željo po več stikih z očetom, pa tudi bratom.
Mnenje (četudi zapisano v skupnem elaboratu) izvedencev dveh različnih strok terja priznanje nagrade za delo obema izvedencema.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - zahtevek na plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost bank - tožba proti poslovnim bankam - podrejene obveznice - izbris obveznic - razlogi za prekinitev postopka - pravna varnost - načelo neodvisnosti sodstva - pravica do sodnega varstva
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da izpodbijana odločitev o prekinitvi postopka ni materialnopravno pravilna že zato, ker sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču sploh ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja ter kakšnega takega predloga niti ne namerava podati.
Kljub temu velja nadalje pojasniti, da ima pritožnica prav tudi v delu, ko trdi, da okoliščine, da bo v reviziji, vloženi po sklepu o dopustitvi revizije presojano vprašanje: „Ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti toženke kot izdajateljice podrejene obveznice?“, ni moč umestiti v okvir določbe četrtega odstavka 206. člena ZPP. Namen prekinitve postopka po četrtem odstavku 206. člena ZPP je pridobitev razlage pravnega pravila. Vprašanje, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pomeni uporabo materialnega prava. Ta pa je le v rokah zakonitega sodnika, in ne senata Vrhovnega sodišča, ki odloča o reviziji v drugi zadevi, ter zato kot taka niti ne more upravičevati prekinitve postopka v predmetni zadevi.
Po pravici do sodnega varstva mora stranka imeti možnosti, da spor predloži sodišču in da sodišče o tem sporu meritorno odloči z zavezujočo odločitvijo. V kolikor se tekom posameznega postopka pojavijo okoliščine, ki bi to pravico lahko ogrozile, pravo ponuja vrsto rešitev kot so npr. materialno procesno vodstvo, prilagoditev strogosti trditvenega in dokaznega bremena, zapolnjevanje pravne praznine itd. Ker je uporaba teh instrumentov pogojena s pravili, za uporabo katerih je v vsaki posamezni zadevi potrebno ugotoviti konkretna relevantna dejstva, zgolj pavšalno in hipotetično sklicevanje na kompleksnost in zapletenost vprašanj v zadevah v zvezi s podrejenimi obveznicami, ter s tem povezano varovanje pravic strank, ne more imeti za posledico prekinitve postopka. Ne glede na to, kako kompleksna in zapletena so ta vprašanja, je namreč o njih potrebno odločiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00074708
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-3. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-2. ZPP člen 165, 165/3, 358, 358-5.
varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe hipoteke - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - skladnost s pravnim redom EU - jasnost pogodbenih določil - nepošten pogodbeni pogoj - novejša sodna praksa - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - dolžna profesionalna skrbnost - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - spremembe valutnih tečajev - tuja valuta denarne obveznosti - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - zmotna uporaba materialnega prava
V skladu s sodno prakso SEU je za zadostitev zahtevi, da je pogodbeni pogoj sestavljen v jasnem in razumljivem jeziku, treba v pogodbi pregledno pojasniti delovanje mehanizma, v katerega spada zadevni pogoj. Ni dovolj, da je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren povprečni potrošnik seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bilo sklenjeno posojilo, zmožen mora biti oceniti potencialno znane ekonomske posledice takega pogoja na njegove finančne obveznosti. Zato mora biti posojilojemalec jasno obveščen, da s podpisom posojilne pogodbe prevzema nase tečajno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema prejemke, morda težko nosil. Banka mora pojasniti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja s sklenitvijo posojila v tuji valuti.
Po novejši sodni praksi ni dovolj, da se potrošniku omogoči le, da razume, da lahko glede na nihanja menjalnega tečaja gibanje paritete med obračunsko valuto in valuto plačila povzroči neugodne posledice za njegove finančne obveznosti, ampak mu je treba omogočiti, da razume dejansko tveganje, ki mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju v primeru velikega znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, glede na obračunsko valuto. Ključno je, da ima povprečni potrošnik pred sklenitvijo kreditne pogodbe na voljo takšne informacije, ki mu omogočajo oceno dejanskega tveganja, ki ga sprejema s podpisom kreditne pogodbe. V primeru kreditne pogodbe v tuji valuti gre predvsem za potencialno povečanje kreditne obveznosti zaradi spremembe tečaja. Kreditodajalec mora pojasniti vsaj vpliv zelo velike apreciacije tuje valute in povečanja obrestnih mer na obroke za odplačilo kredite.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - stik otroka s staršem - zavračanje stikov - nasilje nad otrokom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje izvedenca psihologa - začasna ukinitev stikov
Otroci so zaradi očetovih preteklih nasilnih ravnanj temeljno zamajani v svojem občutku varnosti. Ves čas so na preži, kje in kako se bo oče ponovno prikazal, in v strahu, kaj bo naredil. Zato tudi ta najbolj oddaljena in redka oblika stikov preko pisnih sporočil v danih okoliščinah ne izkazuje zadostne občutljivosti do otrok, ki so žrtve nasilja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070507
ZKP člen 269, 502b, 502b/4.
razveljavitev sodbe z odločbo Ustavnega sodišča - odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje
Pritožnica prezre dejstvo, da v predmetni zadevi začasno zavarovanje ni več odrejeno, saj je bila pravnomočna odločba o odvzemu premoženjske koristi že izvršena in je bila torej premoženjska korist odvzeta, kar ipso facto pomeni prenehanje začasnega zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070854
SZ-1E člen 41, 41/1. SZ-1 člen 40. ZPP člen 452, 458, 458/1.
pritožba v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - pravica do naravnega sodnika - triaža - neenakopravno obravnavanje - rok za dopolnitev tožbe - rok za odgovor na tožbo - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti - predložitev pooblastila odvetnika - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - upoštevanje nepravnomočne sodbe - plačilo stroškov upravljanja - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe - razdelilnik stroškov - napačen obračun - delna ugoditev pritožbi
SZ-1, ki je nadomestil prejšnji SZ, ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ, z uveljavitvijo SZ-1 samodejno prenehale. Šele novela SZ-1E je v 41. členu določila, da etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona določenih več upravnikov (po vhodih), v petih letih od uveljavitve tega zakona določijo enega upravnika. Iz te določbe jasno izhaja, da prejšnje pogodbe o upravljanju (sklenjene po vhodih) ob uveljavitvi SZ-1 niso samodejno postale neveljavne. Zato sklenjena pogodba o upravljanju še vedno zavezuje, tožnik pa je še vedno upravnik večstanovanjske stavbe.
Tudi v zvezi s sedaj ponovljenimi pritožbenimi navedbami lahko pritožbeno sodišče zgolj ugotovi, da v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo številne objektivne in subjektivne okoliščine, ko so relevantne za presojo ponovitvene nevarnosti in ne glede na pojasnjevanje pritožbe, zakaj da je obtoženi tolikokrat kršil odrejeno prepoved približanja, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje ob vseh pravilno ugotovljenih okoliščinah pravilno dognalo, da je ponovitvena nevarnost še vedno podana.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3, 155, 155/2, 365, 365-2. Odvetniška tarifa (1995) člen 7, 7/1.
stroški postopka - odvetniške storitve - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - vloga po odvetniku - potrebni pravdni stroški - odvetniška tarifa
Ni utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da tožencu zato, ker po odstopu zadeve z okrajnega na okrožno sodišče ni podal odgovora na tožbo ali druge procesne vloge, niso nastali nobeni stroški, saj je toženec odgovor na tožbo podal 1. 4. 2022, sicer skupaj s tožencema (zoper njiju je sedaj v teku postopek P 451/2021 pred Okrajnim sodiščem v Celju), v katerem je vsebinsko ugovarjal tako vloženi tožbi zoper sedanjega toženca kot tudi vloženi tožbi zoper drugo toženko in tretjega toženca. Nima prav pritožba, da tožencu zato, ker je podal odgovor na tožbo po pooblaščencu skupaj z drugo toženko in tretjim tožencem, stroški niso nastali ter da je sodišče prve stopnje preuranjeno odmerilo stroške postopka, saj je zoper sedanjega (prej prvega) toženca postopek končan, tožnica pa je zoper sedanjega toženca ter drugo toženko in tretjega toženca uveljavljala zahtevke po različni dejanski in pravni podlagi, in sicer zoper sedanjega toženca tožbeni zahtevek zaradi ugotovitve skupnega premoženja, zoper drugo toženko in tretjega toženca pa tožbena zahtevka zaradi plačila.
Ob izkazani obtoženčevi izraziti ponovitveni nevarnosti in tudi begosumnosti, se tudi po sodbi sodišča druge stopnje izkaže pripor kot edini v poštev prihajajoč ukrep za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti in tudi za preprečitev ponovitvene nevarnosti in da drugi milejši ukrepi, tudi hišni pripor, katerega se pritožnik dotakne na povsem načelni ravni, ne pridejo v poštev.
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - laična pritožba - izredna pravna sredstva - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - neodpravljiva pomanjkljivost - pogoji za zavrženje vloge
Zaradi pomanjkljivost iz četrtega odstavka 86. člena ZPP se vloga ne pošilja v popravo (če stranka, ki ima opravljen pravniški državni izpit ni predložila dokazila), oziroma je pomanjkljivost neodpravljiva (če stranka nima opravljenega pravniškega državnega izpita), ampak se takoj zavrže (367.č člen ZPP), morebitna odobritev brezplačne pravne pomoči za stroške odvetnika (na kar se sklicuje toženec) zato ne bi vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve.
ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 285, 339, 339/1, 362, 362/2. ZDR-1 člen 126, 127, 130. OZ člen 274, 311, 312, 318.
razlika v plači - dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih po prenehanju delovnega razmerja - pogodbeno pravo - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - trditveno breme - preiskovalno načelo - pobotni ugovor - vračilo izplačanih stroškov - stroški službenih poti - nepobotljivost terjatev
Vsebine konkretnih pravil, ki sta jih stranki določili s sklenitvijo pogodbe ali sporazuma, v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti, temveč po pravilih, po katerih ugotavlja pravno pomembna sporna dejstva, v okvir trditvenega bremena strank pa zato spadajo tudi trditve o pogodbenem dogovoru, na katerem temelji konkretna obramba. Toženec v prvem sojenju ugovora zoper tožbeni zahtevek za plačilo razlik v plači ni utemeljeval z določilom, da se je tožnica s podpisom sporazuma odpovedala zapadlim zahtevkom iz naslova prikrajšanja pri plači. Te trditve je brez navedbe opravičljivega razloga za to podal prvič šele v drugem sojenju.
Ključna je presoja, da pogodbeno določilo o vključitvi stroškov prehrane v osnovno plačo nasprotuje kogentnim določbam 126., 127. ter 130. člena ZDR-1 in da so bili v dogovorjeno osnovno plačo nepravilno vračunani tudi stroški za prevoz na delo in od marca 2017 dalje stroški službenih poti.
Terjatve tožnice do toženca predstavljajo bruto zneske plač, ki poleg neto zneskov plač vsebujejo davke in prispevke. Na drugi strani je v pobot uveljavljana terjatev brez davkov in prispevkov. To pomeni, da terjatve strank niso istovrstne in zato tudi ne pobotljive.