ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ni navedel razloga, zaradi katerega upniku ne dolguje zneskov navedenih in specificiranih v verodostojni listini. V zvezi z ugovorno navedbo, da upnik kljub večkratnim pozivom dolžnikove mesečne obveznosti ni utemeljil, pa dolžnik sodišču ni predložil nobenih dokazov. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik mora v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje, sicer se šteje, da ugovor ni obrazložen in kot tak ni utemeljen.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zakonska zveza nevzdržna za tožečo stranko, tožena stranka ne more prisiliti tožeče stranke, da v zakonski zvezi vztraja.
Sodišče prve stopnje je opirajoč se na vse izvedene dokaze in tudi izvedeniško mnenje izvedenca psihiatra, pri izdelavi katerega je izvedenec upošteval tudi koncentracijo alkohola v krvi obtoženca ob odvzemu telesnih tekočin utemeljeno zaključilo, da kljub obtoženčevi alkoholiziranosti ni dvoma v obtoženčevo prištevnost.
neprištevnost - začasna duševna motnja - afekt - dejanje v afektu - huda telesna poškodba na mah
Opirajoč se na izvedensko mnenje izvedenca psihiatra, iz katerega izhaja, da obtoženec ne kaže znakov nobene duševne bolezni, da pa je na dogodek, ko je bila v prometni nesreči poškodovana njegova takrat 8-letna hči, reagiral z močnima afektoma strahu in jeze, ki sta tako močno vplivala na njegovo zavest, da je bila ta zamegljena oziroma zožana, je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da je bil obtoženec v času storitve kaznivega dejanja neprišteven, ko zaradi svojega takratnega psihičnega stanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja niti imeti v oblasti svoje ravnanje.
V skladu z določbo prvega odstavka 339. člena ZPP (1977) bi moralo sodišče izdati dopolnilno sodbo, saj sodišče s sodbo z dne 10.11.1997 ni odločilo, o vseh zahtevkih, o katerih se mora odločiti s sodbo. Tožena stranka za stanovanje ni sklenila prodajne pogodbe, zato ni zavezana k plačilu provizije.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20506
KZ člen 15, 15/2, 15, 15/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - oblika krivde
Ker sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo, za kakšno krivdno obliko naj bi šlo pri vnosu orožja v Republiko Slovenijo ter istočasno ni navedlo razlogov zanjo, je popolnoma zanemarilo subjektivno stran kaznivega dejanja, zaradi česar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ter jo je bilo potrebno razveljaviti.
ZPP (1977) člen 70, 70. ZIP člen 14, 49, 55a, 55a/2, 140, 251f, 14, 49, 55a, 55a/2, 140, 251f. ZIZ člen 15, 54, 54/1, 62, 62/2, 15, 54, 54/1, 62, 62/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - Izključna krajevna pristojnost
Namen izvršilnega postopka je, da upnica pride do poplačila svoje terjatve, v konkretnem primeru s prodajo zastavljenih nepremičnin po določbah 140 - 186. čl. v času odločanja veljavnega ZIP oz. sedaj po določbah od 166 - 210. čl. ZIZ. Zato pritožbeno nesoglašanje z načinom poplačila terjatve v sicer neizpodbijani višini, določenim v določbah veljavnih predpisov, za odločanje o zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa ni pomembno.
Edina izjema od pravila, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, je predpisana v primeru izpolnitve zahtevka in nikakršni drugi razlogi ne prihajajo v poštev.
V skladu s pravnim poukom in upoštevaje 55. člen ZIZ bi dolžnik v ugovoru moral navajati le take razloge, s katerimi bi lahko preprečil izvršbo, ki se bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nadaljevala z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnih stvari. Ugovornih razlogov, ki bi lahko preprečili izvršbo s spremenjenim izvršilnim sredstvom, pa dolžnik sploh ni navajal.
Ker vsebuje obtožni predlog oškodovanca kot tožilca vse potrebne sestavine, opredeljene v I. odstavku 434. člena ZKP, ter tako ni dvoma, kdaj in na kakšen način naj bi obdolženka podala krivo ovadbo zoper oškodovanca in njegovo ženo ter s tem storila kaznivo dejanje po členu 288/IV KZ, sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je takšen obtožni predlog zavrglo iz razloga po 1. točki I. odstavka 277. člena ZKP v zvezi s I. odstavkom 437. člena ZKP ter je zato sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca in izpodbijani sklep razveljavilo.