V primeru, ko je mesečna renta enaka razliki med neto plačo, ki bi jo tožnik prejemal kot voznik in med invalidsko pokojnino, ki jo dejansko prejema, je pomembna okoliščina izpolnitev pogojev za redno upokojitev s 40 leti pokojninske dobe.
sodba na podlagi izostanka - pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sklepčnost tožbe
Prvostopno sodišče je nepravilno ugotovilo obstoj predpostavke sklepčnosti tožbe. Sklepčnost kot predpostavka dopustnosti zamudne sodbe namreč pomeni, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, katerih resničnost se zaradi pasivnosti toženca predpostavlja, torej iz dejstev, ki jih tožeča stranka navede v tožbi, mora izhajati pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku. Navedena torej morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, če je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. V tej povezavi mora tožeča stranka zadostiti trditvenemu bremenu ter navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke. To pa pomeni, da je dopustna sodba zaradi izostanka le tedaj, če so dejstva v tožbi takšna, da je mogoče brez nadaljnjih pojasnil oz. brez nadaljnjih navedb, in zgolj na podlagi predloga tožeče stranke, takšno sodbo tudi izdati. Tožeča stranka pa v tožbi dejstva, na katera opira svoj dajatveni zahtevek ni navedla tako razumljivo in konkretizirano, da bi bil že na podlagi njihove logične ocene mogoč preizkus, ali iz njih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, saj jih je mogoče razumeti le z vpogledom v tožbi priložene listinske dokaze.
SZ člen 117, 117/1, 117, 117/1. ZSR člen 18, 18/2, 18/5, 18, 18/2, 18/5.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
V zvezi z vprašanjem, ali je tožnik kot uporabnik stanovanja pridobil stanovanjsko pravico po smrti imetnika in s tem pravico do odkupa, je treba ugotoviti, ali je ob smrti imetnika izpolnjeval pogoje za pridobitev stanovanjske pravice, ne glede na to, ali je bila o njenem prenosu izdana odločba.
Tudi v primeru, kadar iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da okrajno sodišče ni pristojno za reševanje zadeve, pa okrajno sodišče ne uporabi določb I. odst. 36. čl. ZKP, temveč mora ravnati v skladu z določbo I. odst. 436. čl. ZKP, ki določa, da mora v takšnem primeru okrajno sodišče zadevo odstopiti v nadaljnji postopek pristojnemu tožilcu.
ZZK člen 21, 83, 21, 83. ZKZ člen 19, 19/1, 20, 20/7, 19, 19/1, 20, 20/7.
vpis v zemljiško knjigo - vknjižba - ničnost pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Ker predlagatelj ni predložil odločbe upravnega organa o odobritvi pravnega posla o prehodu lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, ni izkazal obstoja veljavnega pravnega naslova in je zavrnitev njegovega predloga za vknjižbo pravilna.
aktivna legitimacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Aktivno procesno legitimacijo v izvršbi na podlagi verodostojne listina ima le tisti subjekt, ki je kot materialnopravni upnik označen v verodostojni listini. RS ne more v postopku nastopati kot stranka namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada - nemožnost vrnitve v naravi
V postopku denacionalizacije je potrebno ugotoviti obseg podržavljenega premoženja in v premoženju katere pravne osebe je podržavljeno premoženje. Slovenski odškodninski sklad je zavezanec za plačilo odškodnin v obveznicah, če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest.
Sodišče prve stopnje je, glede obstoja dogovora, utemeljeno verjelo tožniku, čigar izjava se je izkazala za resnično tudi glede obstoja drugih dejstev, ki so bila v postopku ugotovljena na podlagi ocene drugih dokazov.
Po razjasnitvi drugostopno sodišče glede okoliščine, katera od pravdnih strank je imela v posesti tisti del parcele, na katerem je bilo motilno dejanje storjeno, bo prvostopno sodišče šele lahko ugotovilo ali je bila posest tožnikov res motena ali pa morebiti toženca z očitanim jima motilnim dejanjem svojo posest le vzela nazaj (od tožnikov).
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - postopek za ureditev meje - predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka
V postopku zaradi prenehanja vznemirjanja lastnika (42. čl. ZTLR) na njegovih nepremičninah je predhodnega pomena vprašanje, ali je sploh prišlo do vznemirjanja na njegovi nepremičnini. Tudi odločitev o tem, ali je meja sporna oziroma ali so podane vse predpostavke, da se meja sploh lahko ureja v sodnem postopku, je vprašanje, ki bo obravnavano v nepravdnem postopku skladno z določili 24. poglavja Zakona o nepravdnem postopku.
Ker je v spisu sklep o dedovanju, ki je overjen s klavzulo o pravnomočnosti, dediči dolžnice v tem izvršilnem postopku niti ne morejo upirati svoji (procesni) pasivni legitimaciji. Iz sklepa o dedovanju je razvidno, kaj obsega zapuščina, za zapustnikove dolgove pa dediči že po samem zakonu odgovarjajo po višini vrednosti podedovanega premoženja.