Zatrjevanje podane pobude za zahtevo za varstvo zakonitosti ne more predstavljati razloga za ugovor zoper sklep o izvršbi. Če dolžnik uveljavlja odlog izvršbe, o tem odloči sodišče prve stopnje.
Če dolžnik vloži proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovor, sodišče sklep o izvršbi razveljavi v delu o dovolitvi izvršbe, o terjatvi upnika in stroških pa se odloča v pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je opirajoč se na vse izvedene dokaze in tudi izvedeniško mnenje izvedenca psihiatra, pri izdelavi katerega je izvedenec upošteval tudi koncentracijo alkohola v krvi obtoženca ob odvzemu telesnih tekočin utemeljeno zaključilo, da kljub obtoženčevi alkoholiziranosti ni dvoma v obtoženčevo prištevnost.
Starši so dolžni preživljati svoje otroke, če se ti redno šolajo in okoliščina, da študent v prvem letu oziroma ob vpisu še ne more dokazati, da bo letnik tudi uspešno zaključil, še ne pomeni okoliščine, ki bi odvezovala toženca dolžnosti plačevanja preživnine.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor
Dolžnik kljub opozorilu svoje ugovorne navedbe o tem, da se stanje ne ujema, ni konkretiziral in sodišču tudi ni predložil nobenih dokazov.
Druga dejstva, ki jih je navedel v ugovoru, pa niso pravno relevantna, saj z njimi dolžnik ni oporekal obstoju in višini terjatve. Glede na navedeno dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Če sodišče izvedenih dokazov o odločilnih dejstvih ne oceni, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, saj sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti.
Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati. Mogoče je le zahtevati razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.
Pooblaščenec oškodovanke kot tožilke pritožbe ni napovedal v roku 8 dni po razglasitvi sodbe, niti tega ni storila oškodovanka kot tožilka, ki je bila o dolžnosti napovedi pritožbe in posledicah nenapovedi na glavni obravnavi poučena, zato je šteti, da se je pravici do pritožbe odpovedala.
Za odločanje o tožbenem zahtevku na nedopustnost izvršbe, ker dolžnik trdi, da je izpolnil svojo obveznost iz izvršilnega naslova, je pristojno redno sodišče, tudi če je izvršilni naslov odločba delovnega sodišča. Predmet spora ni pravica iz delovnega razmerja, temveč izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - zunajzakonska skupnost
Pri prenehanju izvenzakonske skupnosti mora sodišče ugotavljati vse tiste okoliščine, ki so pomembne tudi za prenehanje življenjske skupnosti v zakonski zvezi.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost
Upnik, ki predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, mora poleg verjetnega obstoja terjatve izkazati tudi obstoj subjektivne nevarnosti. Iz trditev, da kupec ni prepisal nepremičnino na svoje ime, pa takšna nevarnost ne sledi, saj zgolj na podlagi takšnega dejstva še ni mogoče sklepati na dolžnikov namen odtujiti ali skrivati premoženje.
V opisu dejanja, mora biti navedeno izvršitveno dejanje obdolženca,ki predstavlja zlorabo položaja, s katerim pripravi oškodovanko, da v posledici njegovega ravnanja trpi določeno spolno dejanje. Priprava oškodovanke, da trpi spolno dejanje, tudi predpostavlja njeno privolitev. Spolna dejanja so tako vedno prostovoljna in posledica storilčeve zlorabe.
V izvršljivem notarskem zapisu se stranki lahko dogovorita tudi za takojšnjo zapadlost terjatve, če dolžnik zamudi s plačilom posameznih obrokov. V takem primeru zapadlosti ni mogoče dokazati zgolj z notarskim zapisom, saj iz njega ni razvidna, ker gre za okoliščine, ki sta jih sicer stranki predvideli, nastale pa so kasneje. Zato mora upnik izvršljivost konkretizirati v predlogu za izvršbo in ponuditi za dokaz izvršljivosti ustrezne dokaze.