začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - akceptni nalog
V primeru, da upnik s stopnjo verjetnosti ne izkaže, da je njegova denarna obveznost ugasnila v celoti, ampak le deloma, je možna tudi odločitev, da se realizacija akceptnega naloga prepove le nad določenim zneskom, tako da ga je dolžnik dolžan vrniti po tem, ko ga Agencija R Slovenije delno realizira.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20515
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4, 208, 208/2, 208/3, 208/4. ZKP člen 358, 358-3, 358, 358-3.
ogrožanje varnosti pri delu - vzročna zveza - ravnanje oškodovanca - oprostilna sodba
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni podana vzročna zveza med obdolženčevim ravnanjem kot delovodjem in delovno nezgodo, ki je imela za posledico hudo telesno poškodbo oškodovanca. Vzročno zvezo je pretrgalo ravnanje oškodovanca, ki se ni držal obdolženčevih navodil, da pripravi stroj za obdelavo končnega člena, ampak je sam odredil prevoz tega predmeta do stroja z dvigalom, ne da bi obdolženec kot delovodja za to sploh vedel, kar je imelo za posledico, da se je pri odložitvi končnega člena na neravna tla, le- ta padel oškodovancu na nogo in ga poškodoval.
V postopku v zvezi z zahtevano nepravo obnovo kazenskega postopka - predlog za izrek enotne kazni po dveh pravnomočnih sodbah - sodišče druge stopnje ne more odločati o preklicu pogojnega odpusta, glede na to, da je bilo eno od kaznivih dejanj iz poznejše sodbe storjeno medtem, ko je bil obsojenec na pogojnem odpustu v zvezi s kaznijo iz prve sodbe.
Enakost deležev zakoncev na skupnem premoženju se predpostavlja in zato predstavlja dokazovanje večjega deleža dokazno breme tiste stranke, ki ga zatrjuje.
Neutemeljeno pritožnik izpodbija odločbo o kazni, ko navaja, da ga sodišče ne bi smelo obravnavati kot povratnika. Pritožnikove navedbe, da še nikoli ni bil kaznovan v zvezi s takšnimi ali podobnimi zadevami, niso utemeljene. Pritožnik je bil v času od leta 1972 pa do 1998, kot izhaja iz podatkov kazenske evidence pri Ministrstvu za pravosodje, kar enaindvajsetkrat kaznovan, od tega pa devetnajstkrat zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje kot so tatvina, velika tatvina, goljufija, odvzem motornega vozila, zatajitev in v enem primeru rop, kaznovan pa je bil še zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti in ogrožanje javnega prometa. Glede na navedene podatke, je sodišče prve stopnje popolnoma pravilno zaključilo, da gre pri obdolžencu za povratnika in ob upoštevanju te okoliščine pri določitvi posamičnih kazni in nato enotne kazni, določilo pravične posamične kazni in pravično enotno kazen zapora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV
VSK0000007
ZOR člen 122.
ugovor neizpolnjene pogodbe - sočasnost izpolnitve pogodbe
Ker je toženka med postopkom postavila ugovor neizpolnitve, bi sodišče moralo ugotoviti tudi pravno relevantna dejstva glede tožnikovih obveznosti iz pogodbe. Če mora po pogodbi istočasno kot se nalaga toženki overitev podpisa na pogodbi, tožnik plačati del kupnine, zahtevek, v katerem tožnik iztožuje zgolj toženkino obveznost, ni v celoti utemeljen.
Pritožba proti sklepu, s katerim se ugotovi mirovanje postopka, ne zadrži njegove izvršitve, in če postopek miruje tudi ne prenehajo teči z zakonom določeni roki. Tako tudi ne rok štirih mesecev, znotraj katerega mora stranka predlagati nadaljevanje postopka, če želi, da pravda teče naprej.
ustavitev izvršbe - neuspela prva dražba - predlaganje druge dražbe
Rok, v katerem lahko stranke predlagajo novo (drugo) dražbo, poteče v tridesetih dneh od prve (neuspele) dražbe. S tem ZIZ trenutek začetka teka navedenega roka veže na objektivno dejstvo - na dan prve (neuspešne) dražbe in ne morebiti na prejem obvestila o neuspeli dražbi, ki po zakonu niti ni predvideno.
Ker je upnik ostal neaktiven kljub temu, da je bil glede na svojo prisotnost očitno seznanjen z neuspehom prve dražbe, je ustavitev izvršbe na premičninah dolžnika povsem v skladu s 1. odst. 95. člena ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru oporekal poslovnemu razmerju med njim (cesusom) in cedentom (odstopnikom terjatve). Dolžnikov ugovor (iz 2. odst.
440. člena ZOR) pa je šteti za obrazložen ugovor, saj je po določbah materialnega prava breme dokazovanja obstoja poslovnega razmerja (oz.
terjatve) med odstopnikom terjatve in dolžnikom na strani prevzemnika terjatve, to je upnice v tem postopku. V ugovoru zatrjevanega (negativnega) dejstva o neobstoju uveljavljane terjatve dolžnik namreč niti ne more dokazati. Zato za obrazložen ugovor (v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ) v konkretnem primeru zadostuje že trditev dolžnika v ugovoru, da upnici ničesar ne dolguje, ker je bila "cesijska izjava" (priloga A3 v spisu) dana za neobstoječo terjatev.
V primeru umika tožbe, tožeča stranka praviloma nima pravnega interesa za pritožbo proti predhodno izdanemu sklepu o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja terjatve, ki je vsebovana v tožbenem zahtevku.
nematerialna škoda - duševne bolečine ob smrti bližnjega
Za oceno, ali je med brati in sestrami ter umrlo osebo obstajala trajnejša življenjska skupnost kot pogoj za pridobitev pravice do odškodnine za duš. bolečine ob smrti bližnjega, je odločilo, ali so si ustvarili svoje samostojno življenje (v okviru kakšne druge skupnosti) ali pa se še vedno čutijo pripadnike iste življenjske skupnosti z drugimi člani družine. - Upravičenje do odškodnine za duš. bolečine zaradi smrti otroka ni odvisno od okoliščine, ali je bil otrok ekonomsko osamosvojen in ali je živel v družinski skupnosti s starši.
Taksna obveznost se odmerja v postopku pred stvarno pristojnim sodiščem. Nanjo ne vpliva dejstvo, da se je pred tem začel postopek pred stvarno nepristojnim sodiščem, v katerem je stranka tam predpisano takso plačala.
V opisu dejanja, mora biti navedeno izvršitveno dejanje obdolženca,ki predstavlja zlorabo položaja, s katerim pripravi oškodovanko, da v posledici njegovega ravnanja trpi določeno spolno dejanje. Priprava oškodovanke, da trpi spolno dejanje, tudi predpostavlja njeno privolitev. Spolna dejanja so tako vedno prostovoljna in posledica storilčeve zlorabe.
motenje posesti - motilno dejanje - verbalni napad
Ker sta toženčeva verbalna prepoved in zatem fizični napad bila usmerjena prav v to, da se tožnici prepreči uporaba poti, ki jo je pred tem redno uporabljala, pomeni takšno ravnanje motenje posesti.
opozorilo na pravno dobroto - nedovoljen dokaz - zaslišanje privilegirane priče
Če sodišče prve stopnje pred zaslišanjem obdolženčeve žene in obdolženčeve tašče obeh ne opozori po 2. odst. 236. člena ZKP, pa čeprav je žena oškodovanka in tašča obremenilna priča, in na njuni izpovedbi opre obsodilno sodbo, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki 1. odst. 371. člena ZKP, katere posledica je razveljavitev izpodbijane sodbe.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ponovitvena nevarnost pri obtoženemu izhaja iz njegove predkaznovanosti in njegove po izvedencu ugotovljene agresivnosti do soljudi, zlasti policistov, do katerih je tudi zaradi tega postopka vidno nerazpoložen, kar pogojuje nujnost njegovega nadaljnjega zadržanja v priporu.
Zagovor obdolženca, češ da žaljivih besed ni izrekel ni sprejemljiv, saj je iz izpovedb zasebne tožilke in prič, sodišče pravilno zaključilo, da je kaznivo dejanje obdolžencu dokazano.