ZIP člen 44, 74, 74/1, 79, 79/1, 79/3, 44, 74, 74/1, 79, 79/1, 79/3. ZIZ člen 49, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/2, 49, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/2.
oprava izvršbe - brezuspešen poskus rubeža
Iz poročila sodnega izvršitelja je razvidno, da naj bi dolžnik na naslovu G. 46, ne imel rubljivih predmetov, ker ima lokal v najemu.
Iz takih ugotovitev sodnega izvršitelja pa ni mogoče zaključiti, da je do poskusa rubeža sploh prišlo (v smislu 1. odst. 79. člena ZIP, ki je veljal ob rubežu; sedaj v smislu 1. odst. 88. člena ZIZ).
Dejstvo, da ima dolžnik lokal v najemu, namreč še ne pomeni, da se pri rubežu niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Zarubijo se namreč lahko tudi stvari, ki jih ima dolžnik le v posesti (prim. 1. odst. 74. člena ZIP; sedaj enako 1. odst. 83. člen ZIZ). Tudi iz poročila sodnega izvršitelja z dne 3.4.1998 (r. št. 17 v spisu) ni razvidno, da je do poskusa rubeža že prišlo, saj je iz njegovega zaznamka razvidno le, da je bil lokal zaprt (kar ni ovira za opravo izvršilnih dejanj ob pogojih iz 44. člena ZIP oz. sedaj 49. člena ZIZ). Ker tako pri nobenem od obeh izvršilnih dejanj ni mogoče zaključiti, da se pri rubežu niso našle stvari, ki bi lahko bile predmet izvršbe, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev izvršbe po določbi 3. odst. 79. člena ZIP (niti po določbi 2. odst. 88. člena ZIZ, ki je že veljal ob času izdaje prvostopne odločbe).
Nenazadnje pa je upnica v pritožbi utemeljeno opozorila, da sodišče prve stopnje ni opravilo izvršbe tudi na preostalih dveh sporočenih naslovih dolžnika.
motenje posesti - zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega varstva
Če je do konca glavne obravnave posestno stanje že prostovoljno vzpostavljeno, pa tožnik vztraja pri tožbi, sodišče tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne. Če glede na vrsto motilnega dejanja do ponovnega motenja ne more priti, tudi prepovedanemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
V postopku v zvezi z zahtevano nepravo obnovo kazenskega postopka - predlog za izrek enotne kazni po dveh pravnomočnih sodbah - sodišče druge stopnje ne more odločati o preklicu pogojnega odpusta, glede na to, da je bilo eno od kaznivih dejanj iz poznejše sodbe storjeno medtem, ko je bil obsojenec na pogojnem odpustu v zvezi s kaznijo iz prve sodbe.
V primeru umika tožbe, tožeča stranka praviloma nima pravnega interesa za pritožbo proti predhodno izdanemu sklepu o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja terjatve, ki je vsebovana v tožbenem zahtevku.
Izpolnjeni so pogoji za preklic pogojne obsodbe obsojenemu, izrečene s posebnim pogojem povrnitve škode oškodovancu, če te ne plača ne zato, ker tega ne more, ampak zato, ker se temu izmika še vnaprej.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - akceptni nalog
V primeru, da upnik s stopnjo verjetnosti ne izkaže, da je njegova denarna obveznost ugasnila v celoti, ampak le deloma, je možna tudi odločitev, da se realizacija akceptnega naloga prepove le nad določenim zneskom, tako da ga je dolžnik dolžan vrniti po tem, ko ga Agencija R Slovenije delno realizira.
ZKP člen 98a, 421, 422, 422/2, 98a, 421, 422, 422/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - stroški v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi - povprečnina
Med osebe, ki smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ne spada zagovornik takrat, kadar vloži zahtevo za varstvo zakonitosti v svojo korist v zvezi z nepriznanimi stroški zastopanja. Zaradi zavrženja zahtev za varstvo zakonitosti kot nedovoljenih, postopek v zvezi z zahtevami torej še ni stekel in zato vlagatelj zahteve ni dolžan plačati povprečnine.
Neutemeljeno pritožnik izpodbija odločbo o kazni, ko navaja, da ga sodišče ne bi smelo obravnavati kot povratnika. Pritožnikove navedbe, da še nikoli ni bil kaznovan v zvezi s takšnimi ali podobnimi zadevami, niso utemeljene. Pritožnik je bil v času od leta 1972 pa do 1998, kot izhaja iz podatkov kazenske evidence pri Ministrstvu za pravosodje, kar enaindvajsetkrat kaznovan, od tega pa devetnajstkrat zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje kot so tatvina, velika tatvina, goljufija, odvzem motornega vozila, zatajitev in v enem primeru rop, kaznovan pa je bil še zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti in ogrožanje javnega prometa. Glede na navedene podatke, je sodišče prve stopnje popolnoma pravilno zaključilo, da gre pri obdolžencu za povratnika in ob upoštevanju te okoliščine pri določitvi posamičnih kazni in nato enotne kazni, določilo pravične posamične kazni in pravično enotno kazen zapora.
Če besedilo ni dovolj jasno in ga zato zgolj z gramatikalno in logično razlago ni mogoče pravilno uporabiti, je potrebno uporabiti vse razpoložljive pripomočke, da se ugotovi skupen pomen pogodbenikov.
ustavitev izvršbe - neuspela prva dražba - predlaganje druge dražbe
Rok, v katerem lahko stranke predlagajo novo (drugo) dražbo, poteče v tridesetih dneh od prve (neuspele) dražbe. S tem ZIZ trenutek začetka teka navedenega roka veže na objektivno dejstvo - na dan prve (neuspešne) dražbe in ne morebiti na prejem obvestila o neuspeli dražbi, ki po zakonu niti ni predvideno.
Ker je upnik ostal neaktiven kljub temu, da je bil glede na svojo prisotnost očitno seznanjen z neuspehom prve dražbe, je ustavitev izvršbe na premičninah dolžnika povsem v skladu s 1. odst. 95. člena ZIZ.
Zagovor obdolženca, češ da žaljivih besed ni izrekel ni sprejemljiv, saj je iz izpovedb zasebne tožilke in prič, sodišče pravilno zaključilo, da je kaznivo dejanje obdolžencu dokazano.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ponovitvena nevarnost pri obtoženemu izhaja iz njegove predkaznovanosti in njegove po izvedencu ugotovljene agresivnosti do soljudi, zlasti policistov, do katerih je tudi zaradi tega postopka vidno nerazpoložen, kar pogojuje nujnost njegovega nadaljnjega zadržanja v priporu.
Slabo finančno in siceršnje socialno stanje dolžnika ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo. Eksistenca dolžnika je varovana z določili o izvzetju določenih dolžnikovih predmetov in prejemkov od izvršbe oziroma z omejitvami izvršbe.
ZOR člen 1007, 1007/2, 1007, 1007/2. ZPPSL člen 60, 60.
poroštvo
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Zato odgovarja porok upniku za celoten znesek svoje obveznosti.
Zemljiškoknjižnemu predlogu za odpis parcele ali dela parcele, ki je že bila uporabljena za cesto, je treba priložiti katerokoli katastrsko listino, ki izkazuje, da je to zemljišče že uporabljeno za cesto.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru oporekal poslovnemu razmerju med njim (cesusom) in cedentom (odstopnikom terjatve). Dolžnikov ugovor (iz 2. odst.
440. člena ZOR) pa je šteti za obrazložen ugovor, saj je po določbah materialnega prava breme dokazovanja obstoja poslovnega razmerja (oz.
terjatve) med odstopnikom terjatve in dolžnikom na strani prevzemnika terjatve, to je upnice v tem postopku. V ugovoru zatrjevanega (negativnega) dejstva o neobstoju uveljavljane terjatve dolžnik namreč niti ne more dokazati. Zato za obrazložen ugovor (v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ) v konkretnem primeru zadostuje že trditev dolžnika v ugovoru, da upnici ničesar ne dolguje, ker je bila "cesijska izjava" (priloga A3 v spisu) dana za neobstoječo terjatev.