V delo komercialista spada sklepanje pogodb in določanje plačilnega roka v njih, ne pa tudi odpovedovanje obračunavanju in izterjevanju zamudnih obresti zaradi prekoračitve veljavno dogovorjenega plačilnega roka.
dobava električnega toka - odgovornost za redno dobavo
Organizacija, ki opravlja elektro dejavnost splošnega pomena, je odgovorna za redno opravljanje javne službe. Svoje odgovornosti se lahko razreši le, če dokaže razlog, ki jo opravičuje, oz. če dokaže, da je ravnala kot dober gospodarstvenik in da iz opravičenega razloga ni mogla dobavljati elektrike.
V sodnem postopku je mogoče opraviti delitev zemljišča, ki je bilo opredeljeno kot funkcional. zemljišče na način, predviden v 46. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, le če je zaradi spremenjenih okoliščin to zemljišče izgubilo svojo vsebino in ne služi več funkcij stavbe kot celote in njenemu vzdrževanju.
Tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode je sestavi del pogodbe o nezgodnem zavarovanju in splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb. Pri ugotavljanju stopnje tožnikove invalidnosti je zato potrebno tožnikovo izgubo delovne sposobnosti subsumirati pod eno od postavk te tabele.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor dolžnika, da ni dolžan plačati RTV naročnine, ker je RTV sprejemnik odtujil ali ker je sprejemnik v okvari, ni utemeljen, če naročnik ni izkazal odjave sprejemnika na način, predviden v Pravilniku o načinu prijavljanja in odjavljanja RTV sprejemnikov.
Če zagovornik prosi za preložitev nadaljevanja glavne obravnave zaradi upravičenih zdravstvenih razlogov, lahko sodišče nadaljuje glavno obravnavo brez zagovornikove navzočnosti le, če se obdolženec s tem izrecno strinja, v nasprotnem primeru pomeni nadaljevanje glavne obravnave brez zagovornika bistveno kršitev določb kazenskega postopka po čl. 371/I točka 3 ZKP.
Če besedilo ni dovolj jasno in ga zato zgolj z gramatikalno in logično razlago ni mogoče pravilno uporabiti, je potrebno uporabiti vse razpoložljive pripomočke, da se ugotovi skupen pomen pogodbenikov.
ZOR člen 1007, 1007/2, 1007, 1007/2. ZPPSL člen 60, 60.
poroštvo
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Zato odgovarja porok upniku za celoten znesek svoje obveznosti.
Slabo finančno in siceršnje socialno stanje dolžnika ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo. Eksistenca dolžnika je varovana z določili o izvzetju določenih dolžnikovih predmetov in prejemkov od izvršbe oziroma z omejitvami izvršbe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi obrazloženo oporekal obstoju in višini uveljavljane terjatve. Dolžnikove navedbe o nepravilnem obračunu obresti so (glede na specificirane obračune obresti, ki jih je upnica priložila predlogu za izvršbo) presplošne, da bi lahko bile pravno upoštevne; za navedbe o delnem plačilu dolga pa dolžnik ni predložil nobenega dokaza.
Če je dolžnik v zamudi z odplačilom posojila, pa zavarovanec kakorkoli izve za dolžnikove finančne težave, je dolžan o tem nemudoma pisno obvestiti zavarovalnico in v skladu z njenimi navodili takoj podvzeti vse nujne ukrepe.
Če je zaradi nespoštovanja te dolžnosti nastal škodni primer ali pa se je škoda povečala, lahko zavarovanec delno ali v celoti izgubi pravico do odškodnine. Sankcija za preprečevanje škodnega primera je namreč v tem, da se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor je zavarovanec k škodi s svojim pasivnim ravnanjem (kršitvijo sodelovalne dolžnosti) prispeval.
Izpolnjeni so pogoji za preklic pogojne obsodbe obsojenemu, izrečene s posebnim pogojem povrnitve škode oškodovancu, če te ne plača ne zato, ker tega ne more, ampak zato, ker se temu izmika še vnaprej.
ZIP člen 50, 63, 63/1, 50, 63, 63/1. ZIZ člen 71, 71/1, 71, 71/1.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - znatnejša škoda
Očitno je, da dolžnik nastanek znatnejše škode vidi le v tem, da bo izvršba (zaradi upnikove terjatve iz izvršilnega naslova) opravljena.
Vendar pa to ni tista škoda, ki jo zakon varuje (v določbi 63. člena ZIP, sedaj 71. člena ZIZ). Znatnejše škode namreč ne predstavlja tista škoda, ki dolžniku z izvršbo vselej nastane že zaradi njene oprave. S plačilom upnikove terjatve bi dolžnik le izpolnil svojo obveznost. Zgolj pavšalne navedbe o nastanku škode (brez konkretnih navedb npr. o vrsti in višini te škode) pri tem ne zadostujejo (trditveno breme je še v celoti na strani dolžnika). Nenazadnje pa dolžnik z vloženim izrednim pravdnim sredstvom niti ni uspel.
pravna opredelitev kaznivega dejanja - zahteva za preiskavo - pomislek preiskovalnega sodnika
V sklepu o uvedbi preiskave, ki ga je izdal zunajrazpravni senat ob pomislekih preiskovalnega sodnika, mora biti jasno določeno, ali gre za dokončano kaznivo dejanje ali za poskus, saj sodišče ni vezano na pravno opredelitev v zahtevi za preiskavo. Šele tako je jasno določeno, katerega kaznivega dejanja je osumljen obdolženec.
Fizična oseba izgubi sposobnost biti stranka v postopku s smrtjo. Če je sprožen postopek proti osebi, ki je umrla še preden je bila vložena tožba oziroma predlog za izvršbo, se takšna pomanjkljivost ne da odpraviti, zato sodišče tožbo (predlog za izvršbo) zavrže.
Nove občine (lokalne skupnosti), nastale na območju prejšnje občine (družbeno-politične skupnosti), ki delitvene bilance niso sklenile, so nerazdelno odgovorne za obveznosti prejšnje občine.