Če je dolžnik v zamudi z odplačilom posojila, pa zavarovanec kakorkoli izve za dolžnikove finančne težave, je dolžan o tem nemudoma pisno obvestiti zavarovalnico in v skladu z njenimi navodili takoj podvzeti vse nujne ukrepe.
Če je zaradi nespoštovanja te dolžnosti nastal škodni primer ali pa se je škoda povečala, lahko zavarovanec delno ali v celoti izgubi pravico do odškodnine. Sankcija za preprečevanje škodnega primera je namreč v tem, da se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor je zavarovanec k škodi s svojim pasivnim ravnanjem (kršitvijo sodelovalne dolžnosti) prispeval.
zavrženje nepopolne vloge - oškodovanec kot tožilec - obtožni predlog
Če oškodovanec kot tožilec kljub pravilnemu opozorilu sodišča na pomanjkljivosti v vloženem obtožnem predlogu in ob sporočeni posledici glede zavrženja ponovno vloži nepopolen obtožni predlog, ki ni sposoben za obravnavanje, se prvi obtožni predlog zavrže.
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni izreklo predlaganih vzgojnih ukrepov nadzorstva organa socialnega varstva trem mladoletnikom, ki so postali med kazenskim postopkom polnoletni (čl. 93/I KZ), pač pa je izreklo vzgojni ukrep navodil, ki pri dopolnjeni polnoletnosti ne pride več v poštev. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi z izrečenim vzgojnim ukrepom, je ugotovljena absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
Ni izkazan goljufivi namen leasingojemalca v trenutku sklepanja pogodbe, če ta ob stroških sklepanja pogodbe plača 20 % polog, kasneje še dva obroka in zavaruje dolg z hipoteko na nepremičnini vpisano v zemljiško knjigo, četudi kasneje, zaradi finančnih težav, preostanka obveznosti ne izplača.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi v postopku, ki sledi pravdnemu postopku, lahko dolžnik vloži iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki jih primeroma našteva 1. odst. 55. člena ZIZ. Noben od teh pa ni tak, da bi dopuščal ponovno presojo utemeljenosti terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.
Enakost deležev zakoncev na skupnem premoženju se predpostavlja in zato predstavlja dokazovanje večjega deleža dokazno breme tiste stranke, ki ga zatrjuje.
pravna opredelitev kaznivega dejanja - zahteva za preiskavo - pomislek preiskovalnega sodnika
V sklepu o uvedbi preiskave, ki ga je izdal zunajrazpravni senat ob pomislekih preiskovalnega sodnika, mora biti jasno določeno, ali gre za dokončano kaznivo dejanje ali za poskus, saj sodišče ni vezano na pravno opredelitev v zahtevi za preiskavo. Šele tako je jasno določeno, katerega kaznivega dejanja je osumljen obdolženec.
V delo komercialista spada sklepanje pogodb in določanje plačilnega roka v njih, ne pa tudi odpovedovanje obračunavanju in izterjevanju zamudnih obresti zaradi prekoračitve veljavno dogovorjenega plačilnega roka.
Stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, mora predhodno trpeti stroške, potrebne za njegovo izvedbo. Ker sme sodišče izvesti tudi dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če so ti dokazi pomembni za odločitev, sme v takem primeru odločiti, naj potrebne stroške založita obe ali samo ena od strank.
Če zagovornik prosi za preložitev nadaljevanja glavne obravnave zaradi upravičenih zdravstvenih razlogov, lahko sodišče nadaljuje glavno obravnavo brez zagovornikove navzočnosti le, če se obdolženec s tem izrecno strinja, v nasprotnem primeru pomeni nadaljevanje glavne obravnave brez zagovornika bistveno kršitev določb kazenskega postopka po čl. 371/I točka 3 ZKP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi obrazloženo oporekal obstoju in višini uveljavljane terjatve. Dolžnikove navedbe o nepravilnem obračunu obresti so (glede na specificirane obračune obresti, ki jih je upnica priložila predlogu za izvršbo) presplošne, da bi lahko bile pravno upoštevne; za navedbe o delnem plačilu dolga pa dolžnik ni predložil nobenega dokaza.
opozorilo na pravno dobroto - nedovoljen dokaz - zaslišanje privilegirane priče
Če sodišče prve stopnje pred zaslišanjem obdolženčeve žene in obdolženčeve tašče obeh ne opozori po 2. odst. 236. člena ZKP, pa čeprav je žena oškodovanka in tašča obremenilna priča, in na njuni izpovedbi opre obsodilno sodbo, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki 1. odst. 371. člena ZKP, katere posledica je razveljavitev izpodbijane sodbe.
Utemeljenost suma storitve kaznivega dejanj kot temelj za preizkus spornega razloga po 3. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP se je ob zaključku preiskave v tolikšni meri omajala, ker so se oba oškodovanca kot ožja družinska člana odpovedala pričanju, drugih neposrednih dokazov za storitev kaznivega dejanja pa ni, da je bilo potrebno ugoditi pritožbi obdolženčeve zagovornice in pripor odpraviti.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSK00477
KZ člen 196/2, 196/2. ZKP člen 371/1-8, 371/1-8.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - nedovoljen dokaz
Če so bili posnetki telefonskih pogovorov ali drugih oblik komuniciranja prepisani brez odredbe preiskovalnega sodnika, prepis pa so opravili organi za notranje zadeve, ti prepisi ne predstavljajo nedovoljenega dokaza iz 8. tč. 1. odst. 371. člena ZKP, če je sodišče na glavni obravnavi ugotovilo skladnost prepisov s posnetki, tako, da je posnetke tudi poslušalo. Ko je v določbi 5. odst. 154. člena ZKP navedeno, da se določbe 237. člena ZKP smiselno uporabljajo tudi za podatke, posnetke, sporočila in dokazila, pridobljena z uporabo ukrepov iz 150. in 151. člena ZKP, je namen te določbe v tem, da bi se z izvajanjem ukrepov ne obšle procesne garancije, navedene v določbah 235., 236. in 3. odst. 266. člena ZKP. Pri združbi, namenjeni izvršitvi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 2. odst. 196. člena KZ ni pomembno, ali se vsi člani združbe med seboj poznajo. Pomembno je le to, da ima vsak od članov združbe v njej točno določeno vlogo in da predstavlja vloga vsakega od njih vezni člen za njen obstoj oziroma za dosego cilja, ki si ga je združba zadala.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - pravni pouk - odločba brez pravnega pouka - posledice pomanjkljivega pravnega pouka
V 78. členu ZTPDR ni izrecno določeno, da pomanjkanje pravnega pouka glede uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu ne more biti v škodo delavcu, zato je tako stališče, upoštevajoč 2. odstavek 102.a člena ZDR, ki govori o dokončni odločbi delodajalca, sprejela sodna praksa.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan v času veljavnosti ZIP, je treba za postopek z dolžnikovim ugovorom zoper tak sklep uporabiti določilo 55. in 55a. člena ZIP.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 66, 66-1, 66-21, 66-22. ZPP (1977) člen 365, 365/2, 156, 156/1. ZDSS člen 23, 23/1. ZDR člen 116, 116/1. ZTPDR člen 83, 83/1.
Delavcu preneha delovno razmerje zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa z dnem, ko mu je vročena odločba drugostopenjskega organa delodajalca, s katerim je bil zavrnjen njegov ugovor zoper prvostopenjski sklep.
Prekinitev izvršilnega postopka po 15č. členu ZSSuk pride v poštev le, če gre za postopek, v katerem kot upnik ali dolžnik nastopajo subjekti nekdanje federacije.