ZPP (1977) člen 154/1, 166, 166/2, 174, 380, 380-2, 154/1, 166, 166/2, 174, 380, 380-2. ZDSS člen 19, 19. ZIZ člen 270, 271, 271-2, 271-4, 270, 271, 271-2, 271-4.
verjetno izkazana terjatev - nepravnomočna sodba - začasna odredba
Verjetnost izkazane terjatve je pogojevana s pravnomočnostjo dokončne sodne odločbe, s katero sodišče ugotovi, ali je tožniku zakonito prenehalo delovno razmerje. Zato ni mogoče zaključiti, da je verjetnost upnikove terjatve že izkazana, čeprav je tožnik - delavec uspel v sporu v sojenju na prvi stopnji.
Prekinitev izvršilnega postopka po 15č. členu ZSSuk pride v poštev le, če gre za postopek, v katerem kot upnik ali dolžnik nastopajo subjekti nekdanje federacije.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354, 354/1. ZIZ člen 53, 53/2, 54, 54/2, 53, 53/2, 54, 54/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti po določilu 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen. Dolžnik je v ugovoru navedel dejstva, s katerimi je utemeljeval svoj ugovor, vendar so ta presplošna, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč ne pove, kdo je pooblaščena oseba za sprejem blaga niti ne zatrjuje, da blaga ni prejel. Za svoje trditve tudi ni predložil nobenih dokazov (dokazno breme je na njem), kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. V posledici opisane napačne presoje dolžnikovega ugovora, je sodišče prve stopnje kršilo določila 2. odst. 54. člena ZIZ in s tem storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP.
1. Zaznamba spora se dovoli, če se tožba glasi na neveljavnost vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ne da bi sodišče predhodno raziskovalo obstoj aktivne in pasivne legitimacije.
2. Sodišče zaznambo spora ne more vezati na položitev ustrezne varščine s strani tožeče stranke za morebitno škodo, ki naj bi jo utrpela tožena stranka.
Stopnice so lahko nevarna stvar, če postane hoja po stopnicah kljub običajni pazljivosti nevarna, bodisi zaradi nepravilne gradnje stopnic ali zaradi neustreznega standarda stopnic. Če ni podan noben izmed navedenih razlogov, in je ugotovljeno, da so bile stopnice zgrajene v skladu s predpisanimi standardi, ob strani so imele oprijemalo za roke, tla stopnic so bila ravna in gladka, vendar ne spolzka, je padec mogoče pripisati zgolj nepazljivosti tožnika, ki je tako sam v celoti odgovoren za nastalo škodo.
ZPP (1977) člen 288, 288/2, 288, 288/2. ZPPSL člen 144, 144/1, 144/2, 144, 144/1, 144/2.
rok za vložitev tožbe na ugotovitev obstoja terjatve - pravni interes za vložitev tožbe
Po določilu 2. odst. 144. čl. ZPPSL se terjatev upnika, ki ni začel pravde v 15-dnevnem roku po prejemu napotitvenega sklepa, ne upošteva pri razdelitvi stečajne mase. Zato tožeča stranka, ki zamudi ta rok, nima pravnega interesa za tožbo, s katero terja ugotovitev obstoja svoje terjatve do stečajnega dolžnika (1. odst. 187. čl. ZPP).
Sodišče druge stopnje se strinja z načelno pritožbeno navedbo, da ima vsak državljan pravico poslovati in gospodariti v RS s predpostavko in pričakovanjem, da bodo državni organi odločali po zakonu in v primernih rokih vendar k temu stališču pripominja, da morajo ti subjekti računati tudi s sistemom pravnih sredstev, ki zagotavlja pravilno uporabo materialnega prava in postopkovnih pravil. Pritrjuje sicer pritožbeni trditvi, da je stališče VURSa, izraženo v odločbi z dne ... materialno pravno napačno. Ne strinja se s stališčem pritožbe kdaj bi moral biti upravni organ odgovoren za škodo, nastalo zato, ker se državljani zanašajo na svoja pričakovanja, da jim bo že v postopku na prvi stopnji izdana pravilna in zakonita upravna odločba in v posledici takega pričakovanja načrtujejo svoje poslovne odločitve. Tako stališče predpostavlja odškodninsko zavezo državnega organa kot eno od možnih pravnih sredstev na prvostopno določitev, ki pa je obstoječi pravno urejen sistem rednih in izrednih pravnih sredstev ne dopušča.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-7, 53, 53/2, 55, 55/1-7.
izvršba z novim izvršilnim sredstvom - neobrazložen ugovor
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ).
Noben predpis posebej ne ureja obrestne mere zakonitih zamudnih obresti za obveznosti, izražene v tuji valuti. Zato je potrebno pravno praznino izpolniti z analogijo, oz. s predpisi, ki urejajo obrestno mero pogodbenih obresti, kadar so te dogovorjene, obrestna mera pa ni določena. Za take primere novelirana določba 3. odst. 399. člena ZOR določa, da znašajo obresti, če so dogovorjene, ni pa določena obrestna mera med posamezniki, toliko, kot se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled, med drugimi osebami pa toliko, kot banke plačujejo oz. s pogodbo določajo za tako podobno vrsto posla (Ur.l. SFRJ, št. 39/85). Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki obresti od deviznega zneska v italijanskih lirah po obrestni meri, po kateri obrestuje devizne vloge v lirah na vpogled Nova Ljubljanska Banka d.d., to je banka, ki ima sedež v kraju izpolnitve obveznosti, na dan plačila preračunano v nacionalno valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-6, 53, 53/2, 55, 55/1-6.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog iz 6. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ, vendar ni predložil nobenih dokazov za zatrjevana dejstva, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker tožeča stranka kljub v stečajnem postopku priznani terjatvi ni umaknila tožbe, je dolžna toženi stranki (stečajnemu dolžniku) povrniti pravdne stroške, ki so nastali že potem, ko je bila njena terjatev v stečajnem postopku priznana.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9. ZTPDR člen 67, 67/1. ZDR člen 93. ZPP (1977) člen 254, 354, 354/2, 354/2-13.
Disciplinska odgovornost delavca za hujšo kršitev sklepanja škodljive pogodbe je podana le, če je dokazana delavčeva krivda - naklep ali malomarnost, katere presoja pa je odvisna tudi od tožnikovega znanja in sposobnosti pri sklepanju pogodb.
Dokazno breme glede obstoja resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja je na strani delodajalca, ki mora krivdo dokazati, kar izhaja tudi iz določbe 9. čl. Konvencije o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca št. 158 (Mednarodne pogodbe, Uradni list SFRJ, št. 4/84 ter akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, Mednarodne pogodbe št. 15/92).
Ocenjevanje vsebine posameznih pogodb z vidika njihove škodljivosti ni mogoče brez upoštevanja širšega okvira razmer na trgu, navezovanja poslovnih stikov s kupcem na novem trgu ter samih razmer pri delodajalcu oz. toženi stranki.
pogodba o delu - splošni poslovni pogoji - odjem toplotne energije - sprememba lastnika - notifikacija
Odjemalec toplotne energije iz vročevodnega omrežja mora po 19. čl. Splošnih pogojev dobavitelja pisno obvestiti o vseh lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem. Če tega ni upošteval, je dobavitelj upravičeno terjal od odjemalca plačilo stroškov svojih storitev. .
izvršba po uradni dolžnosti - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Izvršilni postopek v tej zadevi se vodi po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče vezano. Dolžnikove navedbe so take narave, da bi jih moral uveljavljati že v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova. Predlog za obnovo postopka ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ.
ničnost - uveljavljanje ničnosti pogodbe - stranka postopka - sosporništvo
Tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe je potrebno naperiti zoper obe pogodbeni stranki, ki sta nujna enotna sospornika, saj je možno ugotoviti ničnost pogodbe le zoper oba pogodbenika skupaj.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL02861
ZPP (1977) člen 212, 212-1, 215, 215/1, 212, 212-1, 215, 215/1. ZD člen 123, 123/1, 123, 123/1. ZIZ člen 9, 9/3, 37, 37/1, 9, 9/3, 37, 37/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prekinitev izvršbe - smrt stranke - dedičev prevzem izvršilnega postopka - prehod zapuščine na dediče
Dedič vstopi v položaj zapustnika že s trenutkom smrti slednjega (1. odst. 123. čl. ZD), zato je treba šteti, da je pritožnik postal pravnoveljavni dedič po pokojni dolžnici s trenutkom njene smrti in ne, da bo postal šele z izdajo sklepa o dedovanju, kot zmotno navaja v pritožbi. Zato ga je sodišče prve stopnje kot dediča povsem pravilno in v skladu z 1. odst. 215. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pozvalo, naj prevzame postopek. Nobene pravne podlage ni, da bi moralo sodišče v primeru prekinitve postopka zaradi smrti stranke čakati na končanje zapuščinskega postopka.
prepozen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnica je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vložila po preteku osemdnevnega prekluzivnega roka, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.
KZ člen 11, 11/2, 127, 127/1, 11, 11/2, 127, 127/1.
silobran - umor - istočasen protipraven napad
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obtoženec ravnal v silobranu, saj je istočasen protipraven napad s strani oškodovanca vsaj grozil. Oba sta bila namreč oborožena, oškodovanec je imel v rokah repetirano pištolo, obtoženec pa puško. Oškodovanec je že pred tem večkrat grozil obtožencu, da ga bo ubil in se je obtoženec tudi tistega dne umaknil v strahu pred oškodovancem v gozd. V kritičnem času je na oškodovanca nepričakovano naletel in tako tudi ni pomembno ali je oškodovanca, ki je tedaj z roko, v kateri je držal pištolo napravil nenavaden gib, ustrelil iz bližine. Obtoženec se namreč ves čas zagovarja, da v kolikor ne bi sam ustrelil oškodovanca, bi slednji ustrelil njega. Dokazov o nasprotnem v spisu ni.
izvršba na podlagi verodostojne listine - omejitev predloga za izvršbo - delna ustavitev izvršbe - pravnomočnost - prekoračitev zahtevka
Prvostopno sodišče je spregledalo upnikovo utesnitev izvršbe, zato je prekoračilo upnikov zahtevek, saj je le-temu prisodilo več, kot je zahteval, na to prekoračitev pa je pritožnik utemeljeno opozoril.
S prvim odstavkom izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje po temelju pravilno odločilo o delni ustavitvi izvršbe, medtem ko za odločitev o nadaljevanju izvršbe (2. odstavek izreka) ni pravne podlage. S to odločitvijo je ponovno odločilo o zahtevkih, o katerih je že bilo pravnomočno razsojeno.