Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9. ZTPDR člen 67, 67/1. ZDR člen 93. ZPP (1977) člen 254, 354, 354/2, 354/2-13.
Disciplinska odgovornost delavca za hujšo kršitev sklepanja škodljive pogodbe je podana le, če je dokazana delavčeva krivda - naklep ali malomarnost, katere presoja pa je odvisna tudi od tožnikovega znanja in sposobnosti pri sklepanju pogodb.
Dokazno breme glede obstoja resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja je na strani delodajalca, ki mora krivdo dokazati, kar izhaja tudi iz določbe 9. čl. Konvencije o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca št. 158 (Mednarodne pogodbe, Uradni list SFRJ, št. 4/84 ter akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, Mednarodne pogodbe št. 15/92).
Ocenjevanje vsebine posameznih pogodb z vidika njihove škodljivosti ni mogoče brez upoštevanja širšega okvira razmer na trgu, navezovanja poslovnih stikov s kupcem na novem trgu ter samih razmer pri delodajalcu oz. toženi stranki.
Subjektivni elementi izpodbijanja, da je stranka vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo slabe ekonomsko-finančno stanje je podan, če je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v zadnjem mesecu pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka, ker obstoji domneva, da upnik v korist je bilo storjeno pravno dejanje, da je upnik vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Dolžnik je izpodbijal to domnevo s trditvijo, da slabo ekonomsko-finančno stanje, ki se kaže v blokadi žiro računa in v neizplačanem akceptnem nalogu ter sklepanje cesijske pogodbe mesec dni pred predlogom za začetek stečajnega postopka, še ne pomeni vedenja o slabem ekonomsko-finančnem stanju. S takšno trditvijo ne more nasprotnik izpodbijanja uspešno izpodbiti domneve iz 4. odst. 125. čl. ZPPSL.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-3, 354, 354/2, 354/2-3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1, 55, 55/1, 55/1-1.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor - upravna pristojnost
Po določbi 1. odst. 275. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP) se izvršba za prisilno izvršitev odločbe, izdane v upravnem postopku, opravi po upravni poti (upravna izvršba), po sodni poti (sodna izvršba) pa le v primerih, ki so določeni s tem zakonom (torej ZUP).
Carinski zakon (CZ) ne vsebuje določb o prisilni izterjavi carinskega dolga, pač pa v 1. odst. 155. člena CZ določa, da se prisilna izterjava opravi v skladu z veljavnimi predpisi. V 6. členu CZ pa je določeno, da se za prisilno izterjavo uporabi Zakon o davčnem postopku (ZDavP), ki v 2. točki 1. člena za izvršitev denarne terjatve izrecno določa pristojnost carinskega organa. Izjema od te določbe je 2. odst. 81. člena ZDavP, po katerem opravi prisilno izvršbo sodišče po ZIZ-u le v primerih, ko gre za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in na delež družbenika.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-7, 53, 53/2, 55, 55/1-7.
izvršba z novim izvršilnim sredstvom - neobrazložen ugovor
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL02861
ZPP (1977) člen 212, 212-1, 215, 215/1, 212, 212-1, 215, 215/1. ZD člen 123, 123/1, 123, 123/1. ZIZ člen 9, 9/3, 37, 37/1, 9, 9/3, 37, 37/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prekinitev izvršbe - smrt stranke - dedičev prevzem izvršilnega postopka - prehod zapuščine na dediče
Dedič vstopi v položaj zapustnika že s trenutkom smrti slednjega (1. odst. 123. čl. ZD), zato je treba šteti, da je pritožnik postal pravnoveljavni dedič po pokojni dolžnici s trenutkom njene smrti in ne, da bo postal šele z izdajo sklepa o dedovanju, kot zmotno navaja v pritožbi. Zato ga je sodišče prve stopnje kot dediča povsem pravilno in v skladu z 1. odst. 215. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pozvalo, naj prevzame postopek. Nobene pravne podlage ni, da bi moralo sodišče v primeru prekinitve postopka zaradi smrti stranke čakati na končanje zapuščinskega postopka.
ZOR člen 212, 212. ZIZ člen 67, 67/1-1, 67, 67/1-1.
nasprotna izvršba - razlogi za nasprotno izvršbo - dvakratno plačilo dolga - kondikcija - določenost zahtevka
Nasprotna izvršba je specifična oblika uveljavljanja kondikcijskega zahtevka, ki je dopustna samo, če so izpolnjeni pogoji iz 67. čl. ZIZ. Eden teh pogojev je, da je dolžnik dvakrat plačal prav v izvršbi uveljavljano terjatev in ne katero drugo. Dolžnikova navedba namena nakazila ("plačilo obresti") je presplošna in premalo določena, da bi lahko šteli, da dolžnik poravnava prav obveznost, izterjevano v navedenem izvršilnem postopku. Upnik je - upoštevaje dejstvo, da ima do dolžnika še več terjatev iz naslova obresti - dolžnikovo nakazilo utemeljeno porabil za pokrivanje drugih dolžnikovih obveznosti.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je izpodbijal sklep o izvršbi v delu, s katerim mu je bilo naloženo, naj poravna terjatev. V takšnem primeru prvostopno sodišče v izvršilnem postopku ne obravnava meritorno (vsebinsko) ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak mora postopati v skladu z določbo 2.odstavka 55.a. člena ZIP.
Ker je tožena stranka zaradi neplačila premije odstopila od zavarovalne pogodbe, ni utemeljen regresni zahtevek tožeče stranke (zavarovalnice) za izplačano odškodnino.
Stopnice so lahko nevarna stvar, če postane hoja po stopnicah kljub običajni pazljivosti nevarna, bodisi zaradi nepravilne gradnje stopnic ali zaradi neustreznega standarda stopnic. Če ni podan noben izmed navedenih razlogov, in je ugotovljeno, da so bile stopnice zgrajene v skladu s predpisanimi standardi, ob strani so imele oprijemalo za roke, tla stopnic so bila ravna in gladka, vendar ne spolzka, je padec mogoče pripisati zgolj nepazljivosti tožnika, ki je tako sam v celoti odgovoren za nastalo škodo.
Sodišče druge stopnje se strinja z načelno pritožbeno navedbo, da ima vsak državljan pravico poslovati in gospodariti v RS s predpostavko in pričakovanjem, da bodo državni organi odločali po zakonu in v primernih rokih vendar k temu stališču pripominja, da morajo ti subjekti računati tudi s sistemom pravnih sredstev, ki zagotavlja pravilno uporabo materialnega prava in postopkovnih pravil. Pritrjuje sicer pritožbeni trditvi, da je stališče VURSa, izraženo v odločbi z dne ... materialno pravno napačno. Ne strinja se s stališčem pritožbe kdaj bi moral biti upravni organ odgovoren za škodo, nastalo zato, ker se državljani zanašajo na svoja pričakovanja, da jim bo že v postopku na prvi stopnji izdana pravilna in zakonita upravna odločba in v posledici takega pričakovanja načrtujejo svoje poslovne odločitve. Tako stališče predpostavlja odškodninsko zavezo državnega organa kot eno od možnih pravnih sredstev na prvostopno določitev, ki pa je obstoječi pravno urejen sistem rednih in izrednih pravnih sredstev ne dopušča.
ničnost - uveljavljanje ničnosti pogodbe - stranka postopka - sosporništvo
Tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe je potrebno naperiti zoper obe pogodbeni stranki, ki sta nujna enotna sospornika, saj je možno ugotoviti ničnost pogodbe le zoper oba pogodbenika skupaj.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Če je šlo v času gradnje na tujem svetu za nepremičnino, ki je spadala v splošno ljudsko premoženje, ne pridejo v poštev pravna pravila ODZ o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZOR člen 557, 557/1, 562, 562/1, 557, 557/1, 562, 562/1. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
vrnitev dolga po posojilni pogodbi
Na podlagi določila čl. 562/I ZOR mora posojilojemalec v dogovorjenem roku vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti. Na podlagi dosedaj izvršenega dokaznega postopka je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti sodišču v novo sojenje.
ZPP (1977) člen 380, 380-3, 380, 380-3. ZDR člen 11, 11. ZDSS člen 4, 4-2, 4, 4-2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Za odločanje o sporih v zvezi s premoženjskimi pravicami med delavci in delodajalci (plačilo odpravnine zaradi razrešitve direktorja), je na podlagi 2. tč. 4. člena ZDSS pristojno delovno sodišče, ne pa sodišče splošne pristojnosti.
ZOR člen 314, 314/1, 361, 361/1, 314, 314/1, 361, 361/1.
zastaranje
Ker nobena od strank ne zatrjuje obstoja dogovora o odloženem plačilu, bi smela tožeča stranka terjati plačilo takoj ob izpolnitvi obveznosti. Za stališče, na katerega se je postavilo prvostopno sodišče, da je zastaranje začelo teči šele z (zakasnelo) izdajo računa (nekaj mesecev po opravljenem delu) v ZORu ni podlage.
Dospelost terjatve ni nujno povezana z začetkom teka zastaranja obveznosti, kot ocenjuje prvostopno sodišče, ki je kot rok dospelosti vzelo drugačen čas, ko je odločalo o začetka teka zamudnih obresti in drugačnega, ko je odločalo o začetku teka zastaranja.
Če tožeča stranka od tožene stranke zahteva izpraznitev poslovnega prostora, ker je najemna pogodba glede tega prostora prenehala, sodišče pa zahtevku ugodi, ker je tožeča stranka lastnik tega prostora, gre za prekoračitev tožbenega zahtevka (druga dejanska podlaga tožbe).
V ugovoru je tožena stranka postavila le trditev, da "upnik ni v celoti izpolnil obveznosti, ki jih je prevzel". Ker torej svoje trditve tožena stranka ni specificirala niti glede obsega oz. količine neizpolnjenih del niti po vrednosti, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za zaslišanje direktorja tožene stranke, ki bi povedal, da dela niso bila opravljena. K temu pritožbeno sodišče le dodaja, da manjkajočih navedb ni mogoče nadomestiti z zasliševanjem strank.