sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega pravno relevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je zadevo poslalo višjemu sodišču, da o ugovoru odloči kot o pritožbi, povsem v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Če je šlo v času gradnje na tujem svetu za nepremičnino, ki je spadala v splošno ljudsko premoženje, ne pridejo v poštev pravna pravila ODZ o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je izpodbijal sklep o izvršbi v delu, s katerim mu je bilo naloženo, naj poravna terjatev. V takšnem primeru prvostopno sodišče v izvršilnem postopku ne obravnava meritorno (vsebinsko) ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak mora postopati v skladu z določbo 2.odstavka 55.a. člena ZIP.
Tožeča stranka ni izkazala subjektivne nevarnosti po 2. odst. 270. člena ZIZ, zato niso podani pogoji po 1. odst. 270. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 380, 380/2, 380, 380/2. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 15, 38, 38/5.
izvršilni stroški
Dolžnica mora povrniti upnici stroške, ki so bili potrebni za izvršbo in so odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo. Kot stroški postopka zapadejo v izterjavo brez predhodnega upničinega opomina dolžnici.
Zoper sklep izvenobravnavnega senata, s katerim je ob nestrinjanju preiskovalne sodnice le-tej naložilo, da preiskavo dopolni z opravo še določenih procesnih opravil, pritožba ni dovoljena. Le-ta je namreč glede na določbo II. odst. 399. čl. ZKP mogoča le v primerih, ki so v zakonu izrecno navedeni.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje
Le z dolgoletnim delom na zaščiteni kmetiji, ki je last tožničinega moža oziroma pred tem njegove matere, ni mogoče pridobiti stvarno pravne pravice, če tekom trajanja zakonske zveze ni bilo pridobljenega skupnega premoženja na novo ali pa se ni zaradi dela in vloženih sredstev bistveno povečala vrednost kmetije.
Ob ugotovitvi, da ima stranka prenizko odškodnino, glede višine (zaradi nizkega zneska) ne predlaga izvedenca ustrezne stroke, se lahko stranka sklicuje na dokaz z zaslišanjem priče in tožeče stranke ter na odločitev sodišča po prostem preudarku.
prodaja nepremičnine - udeleženec v postopku - sklep o domiku
Če sodišče prve stopnje ne predpiše drugačnega načina položitve varščine, v konkretnem primeru pa je zahtevalo položitev gotovine, udeleženec, ki ni položil gotovine ne more sodelovati pri prodaji nepremičnine na javni dražbi.
Že po vpisu v zemljiško knjigo vložena tožba na razveljavitev listine na podlagi katere je bila vknjižba dovoljena, ne predstavlja pravnorelevantnega razloga, iz katerega naj bi izhajalo, da je treba zemljiškoknjižni vpis razveljaviti.
Za prisilno pobotanje ne zadošča predlog ene stranke (dolžnika), drugi (upniku), da naj se pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku s tistim, kar ta terja od njega.
vodstvo postopka - sklep procesnega vodstva - ukrep za popravo vloge - nedovoljena pritožba
Sklep o ukrepih za popravo oz. dopolnitev vloge je sklep, ki ga izda sodnik med pripravami na glavno obravnavo oz. narok v nepravdnem postopku in se tiče vodstva postopka. Zoper takšen sklep ni pritožbe.
ustavitev izvršbe - udeležba upnika pri rubežu - hramba zarubljenih stvari
ZIZ nima določbe, na podlagi katere bi se zarubljene stvari izročile v hrambo upniku. Kolikor je sodišče že dovolilo takšno hrambo, pa ne more upnikovega nesodelovanja sankcionirati z ustavitvijo postopka z uporabo analogije s 3. odstavkom 82. člena ZIZ.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20537
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti
Sodišče prve stopnje je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je na podlagi izpovedb oškodovanca in priče, podprtih s potrdilom pošte o oddani pošiljki in ugotovitvijo, da je bila pošiljka naslovljena na pravi obdolženčev naslov, zmotno zaključilo, da ni dovolj dokazov, da je bil obdolženec tisti, ki je po telefonu izrekel grožnje na račun oškodovanca, pa čeprav je priča potrdila, da se je pri tem skliceval na vsebino le en dan pred inkriminiranim dogodkom poslanega dopisa. Ker se ob povedanem sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem oškodovančeve ogroženosti, je bilo potrebno ugoditi pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca ter izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.