Šteje se, da se upnik, ki je bil pravočasno in pravilno obveščen o datumu, uri in kraju rubeža dolžnikovih premičnin, ni udeležil rubeža, čeprav se je morebiti vabilu odzval, pa iz razlogov na njegovi strani ni vzpostavil stikov s sodnim izvršiteljem. Le-ta je zaradi tega v svojem poročilu ugotovil, da se upnik rubeža ni udeležil, zato je sodišče utemeljeno ustavilo izvršbo.
Upnik mora poleg verjetno izkazane terjatve hkrati izkazati nevarnost, da dolžnik svoje premoženje odtujuje, skriva ali z njim kako drugače razpolaga na način, da bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Ni mogoče šteti, da pomeni prodaja na dražbi v izvršilnem postopku dejanje oškodovanja dolžnika, čeprav je dosežena nižja cena od ocenjene vrednosti prodanih stvari, razen če gre za prodajo v nasprotju z določbami 94. čl. ZIZ. Zato neugodne posledice prodaje po ceni, nižji od ocenjene vrednosti, niso relevantne za odlog izvršbe.
Že iz navedb toženca, s katerimi opravičuje zamudo na glavni obravnavi in iz predloženih dokazov je razvidno, da predlog ni utemeljen, zato narok za obravnavanje predloga ni potreben.
Če tožnik na poziv sodišča sporoči pravilen toženčev naslov na podlagi pridobljenih podatkov pristojnega organa, sodišče vloge zaradi nepopolnega naslova toženca ne more zavreči, ne da bi pred tem poizkušalo tožbo vročiti na tako sporočeni toženčev naslov.
ustavitev izvršbe - učinek ustavitve izvršbe na veljavnost sklepa o izvršbi
Upnikovemu predlogu, da sodišče izvršbo ustavi, ni moč pripisati učinkov, ki jih ima v izvršilnem postopku umik predloga za izvršbo, temveč le posledice po 2. odst. 76. člena ZIZ. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna določba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.
prodaja nepremičnine - udeleženec v postopku - sklep o domiku
Če sodišče prve stopnje ne predpiše drugačnega načina položitve varščine, v konkretnem primeru pa je zahtevalo položitev gotovine, udeleženec, ki ni položil gotovine ne more sodelovati pri prodaji nepremičnine na javni dražbi.
Ob neobrazloženi pritožbi je uradni preizkus uporabe materialnega prava pokazal, da je prvostopno sodišče skupno premoženje pravilno razdelilo s fizično delitvijo nepremičnine in s predlagateljevim izplačilom razlike v vrednosti nasprotni udeleženki.
ZTLR člen 47, 47. ZOR člen 154, 154/3, 581, 581/3, 586, 586/2, 598, 598/1, 154, 154/3, 581, 581/3, 586, 586/2, 598, 598/1.
leasing - protipravna odtujitev predmeta leasinga
Po prvem odstavku 598. člena ZOR res zakup preneha po samem zakonu, ko je v zakup vzeta stvar uničena zaradi kakšnega primera višje sile.
Tožena stranka je sicer zaradi protipravne odtujitve vozila res izgubila posest in možnost uporabe vozila, vendar v konkretnem primeru ne gre za uničenje predmeta zakupa, kot ga ima v mislih citirano zakonito določilo.
Ob ugotovitvi na kraju samem, da je z zemljišča predlagatelja obstoječa pot do javne ceste vsaj take kvalitete kot predlagana nujna pot, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso podani zakonski pogoji za dovolitev nujne poti.
kršitev nedotakljivosti stanovanja - dejanje majhnega pomena - škodljiva posledica
V ravnanju obdolženca, ki je v hišo oškodovancev prišel brez dovoljenja hišnih gospodarjev, so podani znaki kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po čl. 152/1 KZ. Ker pa zaradi obdolženčevega ravnanja ni nastalo škodljivih posledic, in glede na to, da je bil obdolženec v hiši le kratek čas in se je na zahtevo oškodovanke takoj odstranil, pa je njegovo ravnanje oceniti kot dejanje majhnega pomena.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba na nepremičnine
Izvršilno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti na spremembo vrednosti nepremičnine po izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti. Lahko pa predlagajo ponovno ugotovitev stranke, in sicer najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom.
Dobo, ki je potrebna za priposestvovanje služnosti, mora sodišče jasno zaokrožiti in v tej ugotoviti, ali so podani tudi ostali pogoji iz 54. člena ZTLR.
Če sodišče na podlagi drugih dokazov, ki jih ima na razpolago ugotovi, da je obtoženec kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe po 4. odst. v zvezi s 1. odst. 135. člena KZ storil na mah, odreditev izvedenca psihiatrične stroke, ki naj bi ugotavljal močno razdraženost pri storilcu, ni potrebna.
Tožba in njena dopolnitev vsebujeta vse potrebne sestavine za obravnavanje po določbi 1. odstavka 186. člena ZPP, zato je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je tožbo zavrglo.
Že po vpisu v zemljiško knjigo vložena tožba na razveljavitev listine na podlagi katere je bila vknjižba dovoljena, ne predstavlja pravnorelevantnega razloga, iz katerega naj bi izhajalo, da je treba zemljiškoknjižni vpis razveljaviti.