Bistveno poslabšanje razmer razlaščenca mora biti v vzročni zvezi z razlastitvijo dela njegovih nepremičnin. V konkretnem primeru pa takšno poslabšanje ni nastopilo zaradi odvzema lastninske pravice, ampak je posledica subjektivne okoliščine na strani razlaščenca.
Plačevanje preživnine je zakonita dolžnost očeta in se zato ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da brezplačno dela na kmetiji svojega očeta oziroma nima lastnih dohodkov.
Šteje se, da se upnik, ki je bil pravočasno in pravilno obveščen o datumu, uri in kraju rubeža dolžnikovih premičnin, ni udeležil rubeža, čeprav se je morebiti vabilu odzval, pa iz razlogov na njegovi strani ni vzpostavil stikov s sodnim izvršiteljem. Le-ta je zaradi tega v svojem poročilu ugotovil, da se upnik rubeža ni udeležil, zato je sodišče utemeljeno ustavilo izvršbo.
prepovedan prehod čez državno mejo - kazenska sankcija
Okoliščine kaznivega dejanja, to je sostorilstvo pri storitvi kaznivega dejanja poskusa prepovedanega prehoda čez državno mejo s tem, da je obdolženec skupaj še z najmanj dvema osebama poskusil iz koristoljubnosti spraviti čez mejo kar šestnajst turških državljanov, niso takšne, ki bi opravičevale izrek pogojne obsodbe obtožencu, ki je tuj državljan in ki je očitno prišel v Slovenijo prav z namenom storitve tega kaznivega dejanja. S tem kaznivim dejanjem naj bi zaslužil skoraj takšno vsoto denarja, kot znaša njegov enomesečni zaslužek, kar pomeni, da naj bi do tega zneska prišel prav z izkoriščanjem stiske tujcev, ki si ilegalno želijo na zahod in za to storilcem kaznivih dejanj, ki jih ilegalno spravljajo čez mejo, plačujejo visoke vsote denarja. Tudi iz generalno preventivnih namenov izrek pogojne obsodbe ni utemeljen, saj so ta kazniva dejanja zelo pogosta.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20905
KZ člen 61, 61/1, 61/2, 61, 61/1, 61/2. ZKP člen 372, 372-5, 372, 372-5.
sodni opomin - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Prav ima pomočnica državne tožilke v pritožbi, da za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po čl. 325/I KZ ni mogoče izreči sodnega opomina, saj niso izpolnjeni pogoji iz čl. 61 KZ. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolženki za navedeno kaznivo dejanje izreklo pogojno obsodbo ter ji v njej določilo kazen treh mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta.
sodba na podlagi izostanka - pogoj - pravilno vabljenje - osebna vročitev
Sodbo zaradi izostanka je mogoče izdati le v primeru, če so izpolnjene vse zakonite predpostavke iz 332. čl. ZPP, torej tudi da je stranka pravilno povabljena.
Upnik mora navesti banko, pri kateri naj sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovem računu, ki ga upnik verjetno ni mogel ugotoviti. Sodišče prve stopnje zavrže predlog za izvršbo na sredstva na dolžnikovih računih, če upnik določno ne opredeli banke.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - zmožnost zavezanca - potrebe otroka
Odločitev o višini povečane preživninske obveznosti toženca do mladoletnih tožnikov kaže, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno izhajalo iz povečanih mesečnih potreb dveh mladoletnih tožnikov glede na potrebe ob prvi v toženčevo breme določeni preživnini z razvezno sodbo, da pa je prvostopno sodišče pri razdelitvi bremen za ugotovljene povečane potrebe nepravilno ocenilo toženčeve zmožnosti za plačevanje preživnine za mladoletnega tožnika v višini, določeni v izpodbijani sodbi. Prvo sodišče je glede na toženčev poklic ter dejstvo, da ima tudi sam delavnico pravilno zaključilo, da ima možnost dodatnega dela, le da ni ocenilo, koliko je toženčev dejanski zaslužek zaradi dopolnilnega dela višji od uradno prikazanega oz.
registriranega. Iz obrazložitve prvostopne sodbe očitno izhaja stališče sodišča, da predstavljajo dnevnice in kilometrina, preko katerih dobi toženec izplačano razliko plače, prikrit dohodek (in ne materialne stroške), iz razlogov sodbe pa njihova višina ni razvidna.
Pri naštevanju posebnih toženčevih izdatkov za zavarovanje pa ni razvidna njihova kontinuiranost oz. ali gre mesečne ali letne izdatke, niti ni ugotovljena narava tega zavarovanja (obvezno ali prostovoljno). V kolikor gre za toženčevo prostovoljno in dodatno zdravstveno zavarovanje, le-to prav gotovo ne more imeti prednosti pred preživninsko obveznostjo.
Ker toženec ne zatrjuje nobenega pravnega naslova za izvrševanje svoje posesti zemljišča, ki je v lasti tožnika, je slednji upravičen do varstva svoje lastninske pravice po določbah 37. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.
Sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko se je zvedelo za motenje posesti in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Dedič postane posestnik stvari v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo.
Najemnino, ki jo je prejšnji stanodajalec neupravičeno pobral od stanovalcev v času od vložitve zahteve za denacionalizacijo do vrnitve stavbe v posest in upravljanje upravičencem, mora upravičencem vrniti z zamudnimi obrestmi, ki se do vložitve tožbe priznajo po obrestni meri kot za vpogledne hranilne vloge v kraju izpolnitve, ne pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Dolžnik delne ustavitve izvršilnega postopka dejansko ni izpodbijal, sklep o ustavitvi pa tudi ni obremenjen s kakršno napako, na katero se pazi po uradni dolžnosti, zato se pritožba dolžnika kot neutemeljena zavrne.
Vabilo na prvi narok za glavno obravnavo, na katerem obstaja potencialna možnost izdaje sodbe zaradi izostanka, mora biti tožencu vročeno v skladu s 142. čl. ZPP.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko se je oprlo na mnenje izvedenca cestnoprometne stroke, ki je tako v pisnem mnenju, kot na glavni obravnavi sicer dopustil možnost, da bi do prometne nesreče lahko prišlo na način, kot sta ga opisovala oba obdolženca, izključil pa je verjetnost, da bi na osebnem avtomobilu nastale ugotovljene poškodbe. Oba obdolženca sta tedaj z goljufivim namenom poskusila spraviti v zmoto zavarovalnico, da bi jima na podlagi lažnega prikaza poteka prometne nesreče priznala odškodnino. Dejansko stanje tako ni bilo niti zmotno, niti nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je pritožbeno sodišče obe pritožbi obdolženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeni.